418. člen ZPP

Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega. Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.

Kadar v razvezni pravdi umre tožnik, mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena.

Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.

Do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V primeru pa ko je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala, umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.

Dediču domnevnega očeta zakon ne daje pravice izpodbijati zakonsko očetovstvo.

Oporočni dedič tožnika je enako kot njegovi zakoniti dediči upravičen nadaljevati razvezno pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je bila tožba za razvezo utemeljena. Ni potrebno, da bi svojo aktivno legitimacijo dokazoval izključno s sklepom o dedovanju, saj lahko o vprašanju kot o predhodnem odloči sodišče v sami pravdi.