36. člen ZZZDR-UPB1
(1)Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene v nasprotju z določbami 16., 19., 20., 21., 34. in 35. člena tega zakona, pripada zakoncema in vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi.
(2)V primerih, ko je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju z določbami 16., 19., 20. in 21. člena tega zakona, sme vložiti tožbo za razveljavitev zakonske zveze tudi javni tožilec.
(3)Po prenehanju težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti sme tožbo za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene ob času, ko je trajala težja duševna prizadetost ali nerazsodnost katerega izmed zakoncev, vložiti samo eden ali drugi zakonec.
(4)Tožba za razveljavitev zakonske zveze iz vzrokov, omenjenih v prvem odstavku tega člena, se sme vložiti tudi po prenehanju zakonske zveze.
(5)Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne zastara.
- VSL Sklep IV Cp 979/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Tožnica svojo legitimacijo za vložitev tožbe na razveljavitev zakonske zveze gradi na trditvi, da ima po pokojniku dedno pravico. Pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi in s tem aktivno legitimacijo v tem sporu bi tožnica imela, če bi dokazala obstoj izvenzakonske skupnosti z zapustnikom. Šele obstoj izvenzakonske skupnosti s pokojnikom v času njegove smrti bi tožnici omogočil priznanje dedne pravice po zapustniku in s tem utemeljitev neposredne pravne koristi, da se zakonska zveza med pokojnikom in toženko razveljavi. Za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji. Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej (tudi) dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni – to je če partnerja ne živita skupaj – ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo
- VSL sklep IV Cp 1574/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Kadar v razvezni pravdi umre tožnik, mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena.
- VSL sodba IV Cp 1398/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Osebe, ki imajo neposredni pravni interes na tem, da se zakonska zveza razveljavi, lahko vložijo tožbo na razveljavitev tudi po prenehanju zakonske zveze, torej tudi po smrti enega zakonca. Določba 41. člena ZZZDR, da pravica do tožbe ne preide na dediče, pomeni le to, da ta pravica ne preide na dediče umrlih upravičencev do tožbe, ne pa da upravičenci, če so dediči uumrlega zakonca, po njegovi smrti ne bi mogli več vložiti tožbe.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 8. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Cp 979/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2. 8. 2018
Tožnica svojo legitimacijo za vložitev tožbe na razveljavitev zakonske zveze gradi na trditvi, da ima po pokojniku dedno pravico. Pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi in s tem aktivno legitimacijo v tem sporu bi tožnica imela, če bi dokazala obstoj izvenzakonske skupnosti z zapustnikom. Šele obstoj izvenzakonske skupnosti s pokojnikom v času njegove smrti bi tožnici omogočil priznanje dedne pravice po zapustniku in s tem utemeljitev neposredne pravne koristi, da se zakonska zveza med pokojnikom in toženko razveljavi. Za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji. Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej (tudi) dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni – to je če partnerja ne živita skupaj – ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo
- VSL sklep IV Cp 1574/2015Višje sodišče v Ljubljani · 3. 6. 2015
Kadar v razvezni pravdi umre tožnik, mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena.
- VSL sodba IV Cp 1398/2006Višje sodišče v Ljubljani · 29. 3. 2006
Osebe, ki imajo neposredni pravni interes na tem, da se zakonska zveza razveljavi, lahko vložijo tožbo na razveljavitev tudi po prenehanju zakonske zveze, torej tudi po smrti enega zakonca. Določba 41. člena ZZZDR, da pravica do tožbe ne preide na dediče, pomeni le to, da ta pravica ne preide na dediče umrlih upravičencev do tožbe, ne pa da upravičenci, če so dediči uumrlega zakonca, po njegovi smrti ne bi mogli več vložiti tožbe.
- VSK sklep I Cp 285/2002Višje sodišče v Kopru · 12. 2. 2003
Zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev, je neveljavna. Neveljavnost pa ne nastopi po sili zakona, temveč obstoji v primeru neveljavnosti pravica do tožbe na razveljavitev zakonske zveze. Ker učinki neveljavnosti zakonske zveze ne nastopijo že ob izpolnitvi z zakonom določenih dejstev, temveč s konstitutivno sodno odločbo o njeni razveljavitvi, zakonec nima pravnega interesa na ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze.