85. člen ZZZDR-UPB1

Ker breme prepričevanja, da je dokaz smiselno izvesti, nosi predlagatelj dokaza, česar toženka glede prič ni izpolnila, sodišče z opustitvijo njihovega zaslišanja ni kršilo njene pravice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS.

Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega. Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.

V obravnavani zadevi je bila naloga tožnika, ki je v pravdo vstopil na podlagi 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ker je njegov oče po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze umrl (7.3.2014), da dokaže utemeljenost te tožbe pokojnega očeta in s tem posledično izgubo dedne pravice toženke, kot žene pokojnega J.M. (22. člen Zakona o dedovanju, ZD). Upoštevaje navedeno, ta postopek nima značaja statusnega spora (temu ustrezno je tožnik tudi spremenil tožbeni zahtevek), saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo J.M. in je zato sodišče pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega J.M. zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna. Nevzdržnost zakonske zveze pa je podana, če so odnosi zakoncev globoko trajno omajani tako, da jih ni mogoče več rešiti in ni dovolj, da so le občasno skaljeni.

Kadar v razvezni pravdi umre tožnik, mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena.

Sodišče druge stopnje je napačno sodilo, da je mogoče razmerje med pravnima strankama presojati samo po 84. členu ZZZDR. Ta člen spada v poglavje o razmerjih zakoncev po razvezi zakonske zveze in pove, kako je z vračanjem daril, ki sta si jih zakonca podarila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Toda v poglavju, ki opredeljuje premoženjska razmerja med zakonci je v 62. členu ZZZDR navedeno, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Torej lahko skleneta darilno pogodbo po pravilih OZ, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, vključno z možnostjo preklica darilne pogodbe (členi 539 – 544 OZ).

Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.

Obravnava pritožbenih novot in v pritožbi predlaganih dokazov na seji senata.

Pravdni postopek nima značaja statusnega spora, saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo tožnika in razveza zakonske zveze s tožbo ne pride več v poštev. Zato je sodišče prve stopnje tudi povsem pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega tožnika, zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna.

Kadar tekom pravde zaradi razveze zakonske zveze umre tožena stranka, njeni dediči že začetega postopka ne morejo nadaljevati, saj zakon takega nadaljevanja postopka ne predvideva (1. odst. 85. čl. ZZZDR). V tem primeru gre za takšno pomanjkljivost v postopku, ki onemogoča nadaljnjo pravdo, zato mora sodišče tožbo po 5. odst. 83. čl. ZPP zavreči.

Ker sta ml. tožnika dediča po pokojni materi in je očetova (toženčeva) dedna pravica odvisna od utemeljenosti razvezne tožbe, sta enotna sospornika. Ker sodišče ni opozorilo skrbnico na procesno pravico (spremembo tožbe na utemeljenost tožbe za razvezo in ne več na razvezo zakonske zveze), je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb ZPP (čl. 354/1 v zvezi s 11. čl. ZPP).