VSL sklep III Ip 4178/2013

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru za zakonske zamudne obresti od 1.523.268,59 EUR od 22. 5. 2013 dalje ter se v tem delu sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne; v delu, v katerem je sodišče zavrnilo ugovor nedopustnosti izvršbe na nepremičnine, se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v preostanku pa se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 7. 6. 2013 in 14. 6. 2013 zoper sklep o izvršbi, (2.) ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe in le-to odložilo do pravnomočne odločitve v zadevi I Pg 914/2011 pri Okrožnem sodišču v Kranju ter (3.) pridržalo odločitev o stroških do pravnomočne rešitve spora.

2Zoper sklep se je pritožil dolžnik, in sicer zoper odločitev o ugovoru. Pritožbo vlaga iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava. Graja neupoštevanje ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, napačno odločitev glede ugovora zapadlosti terjatve po notarskem zapisu in odločitev o nedopustnosti izvršbe na posamezen predmet izvršbe.

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. V odgovoru navaja, da je sodišče pravilno zavrnilo ugovor ničnosti notarskega zapisa, strinja se z odločitvijo glede izkazane zapadlosti terjatve, glede nedopustnosti izvršbe na posamezen predmet izvršbe pa navaja, da dolžnik takega ugovora niti ni vložil, sicer pa so bile njegove navedbe v tej smeri prepavšalne.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika v delu, v katerem je dolžnik ugovarjal dopustnost izvršbe na nepremične stvari. Navedlo je, da se bo sodišče z vprašanjem rabe nepremičnine (ali gre za kulturne spomenike, javne poti, vodohrame in podobno) ukvarjalo v okviru postopka cenitve nepremičnine, ko bo s sodnim cenilcem ugotavljalo njihovo vrednost, v okviru tega pa tudi njihovo namembnost oziroma status nepremičnine. V tem delu ima pritožba prav, ko graja odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru nedopustnosti izvršbe na posamezen predmet izvršbe (7. točka 55. člena ZIZ), saj sodišče iz razloga, iz katerega je v tem delu ugovor zavrnilo, le-tega ne more storiti. V tem delu je sodišče zmotno uporabilo določbe ZIZ (prvi odstavek 55. člena ZIZ). V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče o tako podanem ugovoru opredeliti, še predhodno pa presoditi njegovo obrazloženost. Pri tem lahko upošteva 2. točko izpodbijanega sklepa. Nima pa prav upnik v odgovoru na pritožbo, da dolžnik takega ugovora ni podal. Drži, da ga je podal v okviru vloge, ki se nanaša na predlagan odlog izvršbe, vendar pa ni mogoče prezreti navedbe v oklepaju drugega odstavka sedme strani dolžnikove vloge, v kateri je izrecno napisal, da gre za nepremičnine, ki so izvzete iz izvršilnega postopka, izvršba pa nanje ni dopustna. Nadalje jih je tudi specificiral. V tem delu gre za ugovor, kar je sodišče pravilno prepoznalo.

7Višje sodišče je v nadaljevanju pritožbi ugodilo po uradni dolžnosti, in sicer iz razloga, na katerega je dolžno sodišče paziti ves čas izvršilnega postopka, ko odloča o predlogu za izvršbo oziroma o ugovoru. Obseg terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je materialnopravna predpostavka dopustnosti izvršbe, zato mora sodišče v tej fazi postopka tudi po uradni dolžnosti paziti, ali je upnik upravičen vložiti predlog za izvršbo za terjatev v obsegu, kot je to storil v predlogu za izvršbo - ali je terjatev po predlogu za izvršbo višja oziroma drugačna od te, do izterjave katere je upravičen po izvršilnem naslovu.

8Upnik je po notarskem zapisu SV 398/2010 z dne 30. 6. 2010 izterjeval denarno terjatev zoper dolžnika na podlagi pogodbe o dolgoročnem posojilu št. 085F9363061/1 in pogodbe o pristopu k dolgu št. 99-029-129, iz katere pa izhaja, da dolžnik jamči za obveznosti iz pogodbe iz naslova pogodbe o pristopu k dolgu neomejeno in solidarno vendar tako, da neomejeno in solidarno odgovarja za odplačevanje obveznosti po pogodbah, navedeni v prilogi iz 1. člena te pogodbe (gre za zgoraj omenjeno pogodbo), in sicer do skupnega zneska odplačil dolžnikovih obveznosti iz naslova tega pristopa k dolgu v višini 1.500.000,00 EUR. Ko plačila pristopnika k dolgu (dolžnika v tem postopku) dosežejo skupaj znesek 1.500.000,00 EUR, odplačilna obveznost pristopnika k dolgu po tej pogodbi preneha. Iz tako določenega izvršilnega naslova pa izhaja, da dolžnik odgovarja za obveznosti po pogodbi št. 085F936306/1 maksimalno v višini 1.500.000,00 EUR, kar zajema seštevek obveznosti po tej pogodbi, ne glede na to, koliko je v tem znesku glavnice, zakonskih zamudnih obresti, pogodbenih obresti ali drugih obveznosti. Ker pa je upnik v tem delu predlagal izterjavo glavnice 1.500.000,00 EUR, od tako navedene glavnice pa tudi obresti od 22. 5. 2013 (glej 3. točko IV. točke predloga za izvršbo in 7. alinejo I. točke sklepa o izvršbi), je s tem prekoračen obseg izvršilnega naslova in je bilo potrebno v tem delu pritožbi po uradni dolžnosti ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se od tega zneska (1.500.000,00 EUR) ne dovoli izterjave zamudnih obresti.

9Prav tako je višje sodišče po uradni dolžnosti pritožbi ugodilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od 23.268,59 EUR, kar predstavlja izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneskov že obračunanih pogodbenih in zakonskih obresti, ki jih je upnik vključil v 2., 3., 4. in 5. alinejo 2. točke IV. predloga za izvršbo oziroma so v sklepu o izvršbi zajete v 3., 4., 5. in 6. alineji I. točke izreka sklepa o izvršbi. V notarskem zapisu SV 399/2010 in tam vsebovani pogodbi o kratkoročnem posojilu št. 022F936306/2 in pogodbi o pristopu k dolgu št. 99-029-128 ni izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od že obračunanih obresti.

10V tem delu je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Dolžnik v pritožbi graja razloge sodišča prve stopnje, iz katerih je to sodišče zavrnilo ugovor ničnosti notarskega zapisa. Navaja, da gre res za rutino običajnega odločanja o izvršbi, vendar pa sodišče ni zadosti upoštevalo dejstva ničnosti notarskega zapisa, saj ničnost učinkuje za nazaj (ex tunc), zato notarski zapis sploh ne velja, in ne tako, kot je to razlogovalo sodišče, ko je razlogovalo, da še vedno velja.

12Pritožbeni očitek (lahkotnosti odločitve) ni vzdržen. Notarskemu zapisu v izvršilnem postopku ni dopustno odreči izvršljivosti zaradi dejstev, ki neposredno iz njega ne izhajajo. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v pravilnost nastanka oziroma izdaje izvršilnega naslova ne sme spuščati.(1) Skupna značilnost predpostavk neposredne izvršljivosti je ta, da ima notarski zapis dokazno moč javne listine in dokazuje resničnost v notarskem zapisu potrjenih dejstev - višina obveznosti in obstoj obveznosti v konkretni zadevi. Nasprotnega v izvršilnem postopku ni mogoče dokazovati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno listino.(2) Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke 55. člena ZIZ, po katerem je dopusten ugovorni razlog v primeru izvršbe na podlagi notarskega zapisa (v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ) tudi ta, da je izvršba nedopustna, če je sklep o izvršbi izdan na podlagi notarskega zapisa, ki je kasneje razveljavljen ali izrečen za ničnega. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti notarskega zapisa (z odločbo) bi v tem postopku predstavljala pravno pomembno dejstvo, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje (med strankami se sicer že vodi postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju I Pg 914/2011, v katerem sodišče odloča o tožbi zaradi ničnosti notarskega zapisa). Dejstva, ki jih dolžnik v zvezi z ničnostjo zatrjuje - to so dejstva, ki se nanašajo na obličnost zaveze dolžnika kot občine, saj dolžnik zatrjuje, da za zadolževanje oziroma prevzemanje obveznosti ni bilo podano ustrezno soglasje ministra, pristojnega za finance -,(3) zato za ta izvršilni postopek v fazi ugovora niso pravno pomembna dejstva. Dolžnik se je v ugovoru zoper sklep o izvršbi neutemeljeno skliceval na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 955/2012, v kateri je šlo za drugačen predmet spora, prav tak pa na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 61/2008. Višje sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja, da prav omenjenega sodba Vrhovnega sodišča jasno pokaže, kakšna naj bi bila tudi odločitev izvršilnega sodišča v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi, ki se nanaša na ničnost pogodbe, ki je sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, oziroma, v katerem postopku lahko stranki uveljavljata ničnost. Iz omenjene odločbe Vrhovnega sodišča, kar pa je tudi sicer ustaljena sodna praksa, namreč izhaja, da je o ničnosti notarskega zapisa odločalo sodišče v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. V izvršilnem postopku namreč izvršilno sodišče listini, ki izpolnjujejo vse obličnostne pogoje za obstoj izvršilnega naslova (to pa je zapadlost in soglasje o neposredni izvršljivosti), ne more trajno odvzeti moči izvršilnega naslova. Temu izvršilni postopek ni namenjen. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek o lahkotnosti odločitve sodišča prve stopnje v tem delu.

13Neutemeljena je tudi pritožba v delu, ki se nanaša na zapadlost terjatve. Dolžnik v pritožbi navaja in vztraja pri ugovorni navedbi, da upnik ni izkazal zapadlosti terjatve iz izvršilnega naslova z ustreznimi listinami; v ugovoru je navedel, da bi moral predložiti zapisnik o poravnavi, javno ali po zakonu overjeno zasebno listino po določbi 20. člena ZIZ, kot navaja v pritožbi, pa zapadlost izhaja iz vzporednih listin, ki pa nimajo narave izvršilnega naslova. V pritožbi je navedel, da ne gre le za to, ali je upnik odpovedal posojilne pogodbe glavnemu dolžniku, ampak tudi kumulativno, ali je bilo plačilo posojilnih pogodb tako neredno, da je utemeljevalo odpoved. Nadaljuje, da prav neredno plačilo in stopnja te nerednosti ne izhajata iz notarskega zapisa, še posebej, ker naj bi X banka od posla odstopila, še preden je izpolnila svoje obveznosti in nakazala vsa kreditna sredstva. Višje sodišče ob analizi pritožbenih navedb ugotavlja, da pritožba v ničemer ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik na podlagi tretjega odstavka 20. a člena ZIZ dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, kot tudi, da je predložil dokazilo o vročitve pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, ki je bila skladno s petim odstavkom 20. a člena ZIZ vročena dolžniku priporočeno po pošti. Tak poziv, tako zaključuje sodišče prve stopnje, je bil dolžniku vročen 21. 11. 2011, kot to izhaja iz povratnice, pripete k prilogi A8. Tako ugotovljenega dejstva in na tej podlagi uporabljenega materialnega prava dolžnik v pritožbi več v ničemer ne graja. Navaja pa, in po prepričanju višjega sodišča s tem pojasnjuje svoje ugovorne navedbe, da bi moralo sodišče zapadlost terjatve preizkušati iz listin, ki imajo naravo izvršilnega naslova tudi v smeri, ali je zapadla terjatev in koliko je zapadle terjatve oziroma ali je res prišlo do nerednega plačila obveznosti po notarskem zapisu. To pa je pritožbena novota, saj dolžnik v ugovoru ni v ničemer omenjal, da terjatev ni zapadla v plačilo, ker bi bila sproti in v celoti izpolnjena. Te pritožbene navedbe višje sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, ne sme upoštevati. Višje sodišče še dodaja, da je zapadlost terjatve glede pristopnika k dolgu (dolžnika v tem postopku) celo jasno zapisana v pogodbi o pristopu oziroma v pogodbi o kreditu (glede kredita št. 085F936306/1 glej npr. četrti odstavek člena 4, glede posojila št. 022F936306/2 glej npr. prvi odstavek člena 4) oziroma dodatkih k pogodbi, s katerimi sta stranki osnovnega pravnega posla podaljševali rok izpolnitve obveznosti (npr. prvi odstavek 2. člena dodatka št. 3, ki omenja podaljšanje roka za vračilo glavnice, kot je opredeljena zgoraj do 31. 10. 2011).

14Odločitev temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

15Glede na odločitev o pridržanih stroških odločanja o ugovoru, tako odločitev sprejema tudi višje sodišče v zadevi v zvezi s pritožbo, kar je tudi skladno z določbami 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------

Op. št. (1): Prim. VSL sklep I Ip 169/2011 z dne 6. 10. 2011 in VS RS II Ips 75/2006 z dne 8. 5. 2006 glede vprašanja iztožljivosti zaveze po notarskem zapisu.

Op. št. (2): Prim. Plavšak Nina, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, št. 8/2012, navedbe k točki 2.2.1.

Op. št. (3): Prim. 85. člen Zakona o javnih financah; ZJF.