UPRS sodba II U 51/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju X., ki obsega del k.o. … ter so navedena v odločbi Upravne enote Murska Sobota o uvedbi komasacijskega postopka št. 464-60/2004-0403 z dne 9. 2. 2005, na novo razdelijo med komasacijske udeležence, med drugim tudi tožeči stranki, in sicer na način, kot sledi iz izkaza št. 178, izkaza št. 177, izkaza št. 408 in izkaza št. 466.

Iz izkaza št. 178 je razvidno, da je tožeča stranka v deležu do 1/1 v komasacijski sklad vložila 83 tam navedenih parcel s skupno površino 297.114 m2 in skupno vrednostjo 25.147.567 cenilnih enot (c.e.) zmanjšano za hidromelioracije za 173.518 c. e., tako da znaša skupna vrednost vloženih zemljišč 24.974.049 c.e.. Iz komasacijskega sklada se ji je dodelilo 13 tam navedenih parcel v skupni površini 295.633 m2 in v vrednosti 24.972.048 c.e.. Razlika med vloženo in dodeljene vrednostjo zemljišč je 2001 c.e. oziroma 10,01 EUR in se komasacijskemu udeležencu izplača iz komasacijskega sklada. Na podlagi sklepov komasacijske komisije z dne 23. 6. 2009 se je vrednost vloženih zemljišč spremenila zaradi prevrednotenja zemljišč pod električnimi drogovi v F vrednostni razred.

Iz izkaza št. 177 izhaja, da je tožeča stranka vložila v komasacijski sklad kot lastnik do ½ parcelo št. 224 v površini 2239 m2, iz komasacijskega sklada pa ji je bilo dodeljeno zemljišče s parc. št. 3653 v površini 2184 m2.

Iz izkaza št. 408 je razvidno, da je tožeča stranka kot solastnica do ¼ ,v komasacijski sklad vložila zemljišče s parc. št. 1555 v velikosti 4085 m2 in vrednosti 314.545 c. e. Iz komasacijskega sklada pa ji je bilo dodeljeno zemljišče parc. št. 2951 v površini 3618 m2 in vrednosti 312.114 c. e.

Iz izkaza št. 466 je razvidno, da je tožeča stranka v deležu do ½ v komasacijski sklad vložila dve parceli, in sicer parc. št. 1031/3 in 1250/1 v velikosti 6116 m2 in vrednosti 531.672c.e.. Zaradi hidromelioracij se je vrednost znižala za 3.669 c.e., tako da znaša vrednost z odbitkom 528.003 c.e. Iz komasacijskega sklada se ji je dodelila parc. št. 3208 v površini 6106 m2 in vrednosti 528.003 c.e. Na podlagi sklepa komasacijske komisije z dne 23. 6. 2009 se je vrednost vloženih zemljišč spremenila zaradi prevrednotenja zemljišč pod električnimi drogovi v F razred.

Iz obrazložitve izhaja, da je uvedbo komasacijskega postopka X. predlagala Mestna občina Murska Sobota, da je odločba o uvedbi komasacijskega postopka postala pravnomočna dne 18. 7. 2006 in da je bila za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku imenovana komasacijska komisija, katere člani so bili strokovnjaki s pravnega, agronomskega in etskega področja ter dva komasacijska udeleženca. Izvajalec komasacije A. d.o.o. je na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka in mejnega ugotovitvenega postopka ugotovila obstoječe zemljiško knjižno stanje ter pripravila seznam lastnikov z navedbo parcelne številke, vrste rabe, katastrskega razreda, površine, zemljiškoknjižnega vložka, posestnega lista in deleža lastništva. V obdobju med 22. 4. 2009 in 22. 5. 2009 je bil razgrnjen elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja X., elaborat vrednotenja zemljišč in elaborat obstoječega stanja zemljišč na na tem komasacijskem območju. Ker se del komasacijskega območja X., ki zajema del k.o. … nahaja na ekološko pomembnem območju Mura – Radmožanci, ki obsega posebne traviščne habitate in na posebnem varstvenem območju Natura 2000 – Mura, je upravni organ v postopek pritegnil tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. V času razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč, na katero so bili vsi udeleženci osebno vabljeni in na razgrnjeni elaborat obstoječega stanja zemljišč niso podali pripomb. Dne 2. 7. 2009 je Upravna enota Murska Sobota izdala sklep o potrditvi elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju X., elaborata vrednotenja zemljišč na tem območju in dopolnjenega elaborata idejne zasnove ureditve komasacijskega območja X.i.

V obdobju med 22. 10. 2009 in 27. 11. 2009 je bil na podlagi sklepa Upravne enote Murska Sobota z dne 22. 10. 2009 razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju X., ki je bil izdelan na podlagi elaborata idejne zasnove, elaborat obstoječega stanja, elaborata vrednotenja zemljišč, želja komasacijskih udeležencev ter ob upoštevanju določb 64. in 65. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in odločbe o uvedbi komasacijskega postopka. Na predlog nove razdelitve zemljišč je bilo podanih 57 pripomb, ki jih je obravnavala komasacijska komisija, ki je k obravnavi povabila tudi posamezne komasacijske udeležence. Glede pripomb je komasacijska komisija sprejela sklepe, s katerimi je seznanila komasacijske udeležence, ki so jih spremembe na podlagi sprejetih sklepov zadevala.

V obdobju med 19. 3. 2010 in 2. 4. 2010 je bil ponovno razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju X. dopolnjen na podlagi sklepov komasacijske komisije. Na dopolnjen predlog nove razdelitve zemljišč je bilo podanih 33 pripomb, ki jih je obravnavala komasacijska komisija in k obravnavi povabila tudi posamezne komasacijske udeležence. Glede podanih pripomb je komasacijska komisija sprejela sklepe, s katerimi je seznanila komasacijske udeležence, ki so jih spremembe na podlagi sprejetih sklepov zadevale. Dopolnjen elaborat nove razdelitve zemljišč je dne 25. 5. 2010 obravnavala komasacijska komisija na skupnem sestanku s člani komasacijskega odbora, predstavniki izvajalca komisije in predstavniki Mestne občine Murska Sobota in sprejela ugotovitveni sklep, da izvajalec komasacije A. d.o.o. ob upoštevanju sklepov komasacijske komisije sprejetih dne 6. 5., 7. 5., 10.5. in 11. 5. 2010 ter medsebojne dogovore strank ustrezno dopolnil projekt nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju X., in da obravnavani projekt nove razdelitve zemljišč ustrezno dopolni še na podlagi sklepov komasacijske komisija sprejetih istega dne, ki se nanašajo na novo razdelitev zemljišč posameznih komasacijskih udeležencev, da izvede prenos mej novo dodeljenih zemljišč v naravo in komasacijske udeležence seznani s parcelnimi mejami novo dodeljenih zemljišč v naravi, izdela načrt nove razdelitve zemljišč in celoten elaborat komasacije X. ter upravni del elaborata komasacije preda Upravni enoti Murska Sobota, geodetski del elaborata pa obmetski upravi Murska Sobota najpozneje do 18. 5. 2010. Komasacijska komisija je sprejela sklep, da komasacijski udeleženci preidejo v obdelavo novo dodeljenih zemljišč z dnem vročitve odločbe upravne enote o novi razdelitvi zemljišč oziroma po spravilu pridelkov, najpozneje 15. 10. 2010.

Sklepi o razgrnitvi elaboratov so bili objavljeni na krajevno običajen način, elaborati so bili razgrnjeni najmanj za 15 dni, še 8 dni po razgrnitvi pa so stranke imele možnost pri Upravni enoti Murska Sobota predlagati predloge in pripombe na razgrnjene elaborate.

S sklepom Upravne enote Murska Sobota št. 331-57/2010-3 (0403) z dne 18. 8. 2010 je bila določena vrednost cenilne enote na komasacijskem območju Bakovci v denarju in sicer ena cenilna enota znaša 0,005 EUR. Določeno je bilo tudi, da se poračuni razlik med vrednostjo komasacijske sklada dodeljenih zemljišč do 10,00 EUR ne izvršijo.

Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 0,69 %, za enak odstotek se je zato zmanjšala vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

Drugostopenjski upravni organ je z odločbo št. 3313-73/2010-6 z dne 6. 1. 2014 zavrnil pritožbo tožeče stranke. V obrazložitvi povzema potek komasacijskega postopka in odgovarja na posamezne pritožbene ugovore in navedbe. Tako je zavrnil pritožbeni ugovor, da je bilo tožeči stranki s parc. št. 3100 (izkaz št. 178) dodeljeno 59 m več jarka kot pa ga je vložil v komasacijski sklad z utemeljitvijo, da naveden predlog nima neposredne opore v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ/03) in Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik), saj so predmet njunega urejanja oziroma primerjanja vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča. Iz istega razloga je zavrnil kot neutemeljen tudi pritožbeni ugovor v zvezi z parc. št. 3128 (izkaz 178) glede nepravilne oblike parcele in dodal, da je zakonski kriterij zaokrožitve vseh zemljišč močnejši kot kriterij (ne)pravilnosti oblike posamezne parcele. Ugotavlja tudi, da dodeljena parcela po obliki ni neustrezna za predvideno obdelavo. Enako ugotavlja tudi za dodeljeno parcelo št. 3209 (prav tako izkaz št. 178) in dodaja, da ta parcela sicer po obliki ni idealna, glede na njeno relativno veliko površino pa ni mogoče zaključiti, da je neustrezna za predvideno obdelavo, tudi upoštevajoč njen najožji del 21,13 m.

Kot neutemeljen je zavrnil tudi ugovor tožeče stranke v zvezi z dodeljeno parc. št. 3452. Po izkazu št. 178 ji je bilo skupno res dodeljena manjša površina zemljišč A (najboljšega) vrednostnega razreda, kot je bila skupna površina zemljišč, ki jih je v tem vrednostnem razredu vlagala. Vendar pa je dobila skupno večjo površino zemljišč v B in C vrednostnem razredu, kot je skupno vanjo vlagala, dobila je tudi skupno manjšo površino zemljišč v D vrednostnem razredu kot ga je vlagala vanj. Zavrnil je tudi zahtevo tožeče stranke, da se ji dodeli določena površina zemljišč v določenem vrednostnem razredu, saj po vsebini ne gre za pripombo kot je zgoraj navedeno. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba glede zaokrožitve zemljišč z zemljišči, ki jih ima v dolgoročnem najemu, saj so v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZKZ/03 predmet nove razdelitve oziroma zaokrožitve le lastniška zemljišča.

Neutemeljena je tudi pritožbeni ugovor v zvezi z dodeljeno parcelo 3652, ki naj bi jo potok delil na dva dela. V zvezi z navedeno pripombo je bil dne 21. 6. 2012 opravljen ogled in iz zapisnika o ogledu je med drugim razvidna tudi ugotovitev, da je dostop do navedene parcele zagotovljen po javni poti št. 3646 in da potok ne deli omenjene parcele, marveč parceli št. 3653 in 3654, prav tako dodeljeni tožeči stranki (ta pa imata dostop prek poti št. 3635 oziroma preko sosednje parc. št. 3652). Iz zapisnika nadalje izhaja, da je na podlagi priložene grafike stanja pred in po komasaciji razvidno, da se dodeljeni zemljišči št. 3653 in 3654 nahajata na istem mestu kot vloženi parceli št. 224 in 221 (obe v lasti tožeče stranke) oziroma jih obdajajo iste zemljiškoknjižne točke, razen na skrajnem severovzhodnem delu, kjer se parcela prilagodi novoustanovljeni poti št. 3635. Glede na navedeno drugostopni organ ugotavlja, da so navedbe tožeče stranke glede nepravilne dodelitve zemljišč s parc. št. 3652, 3653 in 3654 neutemeljene, prav tako je neutemeljena navedba o razlastitvi parc. št. 216, saj je tudi ta parcela bila predmet komasacije in jo je tožeča stranka vlagala v komasacijski sklad z izkazom št. 178.

Kot neutemeljene je zavrnil tudi pritožbene ugovore, da se mu dodelijo zaokrožena zemljišča bližje njegovega bivališča. V skladu s 16. členom Pravilnika se komasacijskemu udeležencu dodelijo kadar je mogoče zaokrožena zemljišča tako, da niso od njegovega bivališča v povprečju 30 % bolj oddaljena kot so v povprečju oddaljena njegova zemljišča vložena v komasacijski sklad. To je edini predpisani kriterij, ki se nanaša na oddaljenost dodeljenih zemljišč od bivališča posameznega komasacijskega udeleženca, vendar ta kriterij ni absoluten (upošteva se ga le če je to mogoče). Poleg tega pa je tudi iz jezikovne in logične razlage navedenega določila mogoče razbrati, da se nanaša na vsa dodeljena kot tudi na vsa vložena zemljišča, torej kriterij oddaljenosti se upošteva le glede na vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča in ne le glede na posamezna izmed njih oziroma njihovo površino v posamezni tabeli. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor glede tega, da se nekaj zemljišč prenese iz k.o. …, glede na to da so predmet konkretne komasacije le zemljišča, ki obsegajo del k.o. ….

V zvezi z dodeljeno parc. št. 3452 poleg že navedenega drugostopni organ ugotavlja tudi, da je iz priloženega elaborata nove razdelitve zemljišč in izkaza št. 178 razvidno, da je bila tožeči stranki dodeljeno med drugim zemljišče v tabli št. 9 in sicer 58.902 m2 v B vrednostnem razredu, 10454 m2 v C vrednostnem razredu in 329 m2 v F vrednostnem razredu ter v tabli št. 22 in sicer 63.953 m2 v A vrednostnem razredu in 65 m2 v F vrednostnem razredu. Tožeča stranka je bila z navedeno dodelitvijo seznanjena dne 9. 11. 2009 in je ni podpisala oziroma je dala pripombe, ki pa se niso nanašale na tablo št. 9 in 22, ampak na druge table po tem izkazu. Iz dopolnjenega projekta izkaza št. 178 pa je razvidno, da je prvostopni organ na podlagi podanih pripomb in predlogov spremenil praktično vse površine po tem izkazu. Tožeča stranka je bila z dopolnjenim projektom seznanjena 1. 4. 2010 in ga je takrat tudi podpisala, kljub temu pa je dne 6. 4. nanj podala predloge, med drugim tudi v zvezi s tablo št. 22, kjer predlaga povečanje površine po tej tabli oziroma njen premik v daljši del table. Iz zapisnika o obravnavi dopolnjenega elaborata na podlagi navedenega in drugih sklepov z dne 25. 5. 2010 pa je razvidno, da je bilo tožeči stranki ugodeno in da se v tabli št. 16 zamenja lokacija parcel. Ob navedenem drugostopni organ tudi pojasnjuje, da je projekt nove razdelitve zemljišč izdelan na podlagi elaborata vrednotenja zemljišč, ki opredeljuje površine po vrednostnih razredih. S projektom nove razdelitve zemljišč je bila tožeča stranka seznanjena in sicer tako za tablo št. 9 kot tudi za tablo št. 22 in v dosedanjih postopkih glede navedenih tabel, kjer se nahajata tudi parc. št. 3452 in 2949 ni podala pripombe glede vrednotenja. Ker te pripombe ni podala v času razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišč niti tega ni storila v roku 8 dni po izteku razgrnitve, pač pa je to pripombo podala šele v pritožbi, je drugostopni organ navedeno pripombo zavrnil kot prepozno.

V obsežni tožbi tožeča stranka ugovarja nepopolno oziroma zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju, v posledici česar je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo in zatrjuje, da so bile storjene tudi absolutne bistvene kršitve pravil postopka, ker izpodbijana odločba ni obrazložena. Ponavlja pritožbene ugovore, glede nepravilne oblike parcel, ko so ji bile dodeljene s komasacijo, čeprav je vlagala parcele v komasacijski sklad, ki so bile pravilnih oblik. V komasaciji ni pridobila zemljišč, ki bi bile lahko navezane na parc. 5300, 5301, 5302 in 5302, ki jih ima v dolgoročnem najemu od Sklada kmetijskih zemljišč. Niso bile upoštevane tudi pripombe, da iz komasacijskega sklada ni prejela toliko zemljišč najvišje kvalitete kot jih je vložila v komasacijski sklad. Zatrjuje tudi, da potok deli zemljišče s parc. št. 3654 in 3653 na dva neenakomerna dela, da za parc. št. 3652 z leve strani nima več dostopa in da posledično tudi ni bil upoštevan njen predlog, da se manjši del parcel med njo in komasacijskim udeležencem B.B. zamenja tako, da ne bi imela parcele na levi strani potoka, kjer nima urejenega dostopa. Ponavlja tudi pritožbene ugovore v zvezi z zemljišči, ki so ji bile dodeljene, saj so bolj oddaljene od zemljišč, ki jih je vlagala v komasacijski sklad. Prav tako ni bil upoštevan predlog, da se nekatera zemljišča prenese iz k.o. …, ker gre za zemljišča, ki so mejila na stavbna zemljišča tako, da bi ji bila omogočena gradnja piščančjega objekta skladno s projektom v dolžini 100 m. V nadaljevanju povzema, da zaradi takšnega ravnanja komasacijski udeleženci niso bili postavljeni v enakopraven položaj oziroma je bila na podlagi uporabljenih kriterijev tožeča stranka v bistveno slabšem položaju kot preostali komasacijski udeleženci. Kljub obsežnim pripombam tožeče stranke upravni organ tem pripombam ni v ničemer sledil in jih tudi ni obravnaval ter o njih ni odločil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe se zgolj povzema oziroma pojasnjuje potek izvedenega postopka, v ničemer pa ne obravnava razlogov za izpodbijano odločitev. Zato je izpodbijana odločba nezakonita in predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izda sodbo, s katero tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu prve stopnje. Predlaga tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju X., ki se nanaša na tožečo stranko kot komasacijskega udeleženca. Sporna so predvsem nekatera zemljišča, ki so bila iz komasacijskega sklada dodeljena tožeči stranki po izkazu št. 178.

Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, sodeluje pri pripravi predloga, elaborata o vrednotenju in razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oz. večja površina zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden posebni rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

Sodišče zaključuje, da so bila v spornem komasacijskem postopku zgoraj citirana določila ZKZ pravilno upoštevana. Izpodbijana odločba izdana po tako izvedenem postopku komasacije pa je pravilna in zakonita. Sodišče soglaša tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka obrazložila zakaj posamezne pritožbene navedbe in ugovore zavrača kot neutemeljene in se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje izrecno sklicuje. Tožeča stranka zato s tožbenimi navedbami in ugovori, ki so enake pritožbenim, ne more biti uspešna. V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče še dodaja:

Iz izpodbijanega izkaza št. 178 je razvidno, da je tožeča stranka v komasacijski sklad (kot izključni lastnik) vložila 83 parcel, iz njega pa je dobila 13 parcel. Navedeno tudi po presoji sodišča pomeni, da je predpisan kriterij zaokroženosti zemljišč izpolnjen. Enako velja tudi za skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirjev oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača (pri)tožbeni ugovor glede nepravilnosti oblik posameznih parcel. V 6. alinei prvega odstavka 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik), ki ga je potrebno uporabiti na podlagi ZKZ, je med drugim določeno, da se pri združevanju lastniških oz. solastniških zemljišč v okviru enega gospodinjstva oz. kmetijskega gospodarstva, ne glede na kriterij najmanjše širine, združijo ali pridružijo v eno samo obdelovalno zemljišče tudi ožje parcele. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da v zadevi ni bil upoštevan dogovor, po katerem naj bi tožnik zato, ker je v tabli 21 dobil parcelo nepravilnih oblik, dobil drugje parcele pravilnejših oblik. Upoštevaje zakonski kriterij zaokroženosti vseh zemljišč in dejstvo, da so bila skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja na izkazu št. 178 znotraj zakonskih okvirov, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožeča stranka dobila manj zemljišč v najboljšem A vrednostnem razredu, kot pa jih je vložila. Tožeča stranka pa ne ugovarja trditvi tožene stranke, da je iz komasacijskega sklada dobila skupno večjo površino zemljišč v B in C vrednostnem razredu, kot jo je vložila, in manjšo skupno površino zemljišč v D vrednostnem razredu, kot jo je vložila. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor v zvezi s tem, da potok dodeljeno parc. št. 3652 deli na dva dela in da zato do nje nima dostopa. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je dostop do navedene parcele zagotovljen po javni poti št. 3646. Razen tega je bilo z ogledom dne 21. 6. 2012, na katerem je bil obravnavan navedeni pritožbeni ugovor, ugotovljeno, da potok ne deli omenjene parcele, temveč parc. 3653 in 3654, ki je bila prav tako dodeljena tožeči stranki in da ima tudi do teh parcel zagotovljen dostop prek poti št. 3635 oz. prek sosednje parc. št. 3652. Iz priložene grafike stanja, priložene k zapisniku o ogledu z dne 21. 6. 2012, je tudi razvidno, da se dodeljeni zemljišči št. 3653 in 2654 nahajata na istem mestu, kot vloženi parc. št. 224 in 221 (ki sta bili obe v lasti tožeče stranke).

Tožnik v tožbi neutemeljeno ugovarja tudi, da niso bile v postopku upoštevane pripombe glede povečanja zemljišč v tabli št. 32, tako da se mu dodeli vsaj za 0,60 ha zemlje bliže njegovi domačiji. Po določbi 3. alinee prvega odstavka 16. člena Pravilnika se komasacijskemu udeležencu dodelijo, kadar je to mogoče, zaokrožena zemljišča tako, da niso od njegovega bivališča v povprečju 30 % bolj oddaljena, kot so v povprečju oddaljena njegova zemljišča vložena v komasacijski sklad. To pomeni, da je kriterij, ki se nanaša na oddaljenost dodeljenih zemljišč od bivališča posameznega komasacijskega udeleženca mogoče upoštevali le glede na vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča in ne le glede na posamezna izmed njih oz. njihovo površino v posamezni tabli. Da navedeni kriterij v obravnavanem postopku ne bi bil upoštevan, tako kot je predvideno v citirani določbi Pravilnika, pa tožeča stranka ne zatrjuje.

Ob povedanem je tako neutemeljen tudi tožbeni očitek, da tožeči stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku oz. da se ni mogla izjaviti glede odločilnih dejstev ter da je iz tega razloga obrazložitev izpodbijane odločbe nezakonita, ker ne obravnava razlogov za izpodbijano odločitev. Ne le, da je iz spisne dokumentacije v zadevi izkazano, da se je tožeča stranka postopka aktivno udeleževala in da je imela možnost izjavljati se o vseh relevantnih dejstvih, tudi iz obrazložitev odločb organov prve in druge stopnje so razvidni utemeljeni razlogi za sprejeto izpodbijano odločitev. Iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje pa je razvidna utemeljitev, zakaj pripombe tožeče stranke niso bile upoštevane.

Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožeče stranke, da opravi glavno obravnavo, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz 59. člena ZUS-1 in je odločitev sprejelo na seji.

Ker je sodišče na podlagi vsega navedenega ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.