65. člen ZKZ

Namen komasacijskega postopka ni v ocenjevanju vrednosti nepremičnin v smislu prodajne vrednosti, temveč v zagotovitvi (novih) zemljišč primerljive vrednosti, ob upoštevanju pravil, opredeljenih v 65. členu ZKZ.

Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki. Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.

Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja trasa dostopa do parc. št. 222 oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, po katerem delu iz komasacijskega sklada tožniku dodeljene parc. št. 111 poteka dostop oziroma služnost do parc. št. 222. Tako je pritrditi tožniku, da služnost v izpodbijani odločbi sploh ni konkretizirana. V ponovnem postopku bo organ moral upoštevati izpovedbo tožnika in zaslišane priče, da v zvezi z novo parcelo, ki so jo dobili po izvedbi komasacije, niso vedeli, da je prejšnji lastnik parcele že dobil "odškodnino za daljnovod", ter ugotoviti, ali to vpliva na vrednost tožnikovih v komasacijski sklad vloženih in iz njega dobljenih zemljišč.

Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.

Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.

Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijanih odločbah, površinskih primerjav med posameznimi delnimi odločbami za posameznega komasacijskega udeleženca ni mogoče primerjati med sabo, in tudi takšna primerjava ni mogoča z delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev. Pomembna je le skupna površina vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posamezni delni odločbi.

Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, zato sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanjskega stanja le v zvezi s pripombami opziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča.

Tožnikove pripombe ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč so bile upoštevane in se je tožniku po dopolnitvi tega elaborata dodelilo zemljišče, ki se nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel, na južnem delu pa obsega tudi zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. S tem so bila spoštovana določila ZKZ o pogojih nove razdelitve zemljišč.

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč. Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.

Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP). Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.

Vrednost zemljišč se določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel.

Pri izdaji drugostopnih odločb res ni bil upoštevan rok iz 256. člena ZUP, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti izdanih odločb. V takšnem primeru lahko stranka postopa v skladu z določili, ki veljajo za molk drugostopenjskega organa.

Če vsem predlogom ni bilo ugodeno, to ne pomeni, da načelo zaslišanja stranke ni bilo spoštovano, saj je uresničitvi tega načela zadoščeno s tem, da je stranki dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Ker ima obrazložitev drugostopenjskega organa podlago v dejanskem stanu, ugotovljenem v postopku pred prvostopenjskim organom, in v relevantnem materialnem pravu, ustrezno dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe.

Prvostopenjski organ bi tožnikovo pripombo o dodelitvi zaokroženih zemljišč pred odločitvijo v zadevi moral reševati, pri tem pa mu dati tudi možnost sodelovanja oziroma podaje izjave o odločilnih dejstvih iz prvostopenjske odločbe. Niti iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnikova pripomba bila presojena kot neutemeljena ter da bi tožnik pred odločitvijo v zadevi imel možnost izjaviti se o dejstvih, na katerih odločitev v tem delu temelji, razlogi za odločitev, s katerimi drugostopenjski organ dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe, pa nimajo podlage v predhodno pravilno izvedenem postopku. Uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede pomeni uvrstitev zemljišč glede na kakovost oziroma glede na uporabnost za kmetijsko proizvodnjo.

Tožnik v pritožbenem postopku ni mogel več z uspehom podajati navedb, da mu niso dodeljena zaokrožena zemljišča, ki bi ustrezala usmeritvi njegovega gospodarjenja, ob tem ko je, kar niti ni sporno, pripombe k elaboratu nove razdelitve lahko poda(ja)l ter so bile te obravnavane ter se je z rešitvami strinjal do te mere, da je zapisnike z dne 5. 3. 2008 in 20. 3. 2008 podpisal. Drugostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da ni mogoče primerjati vrednosti oziroma kvalitete posamezne dodeljene parcele s posamezno v komasacijski sklad vloženo parcelo, kajti predmet komasacije so vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča ter se vrednost vseh dodeljenih zemljišč skupaj primerja z vrednostjo vseh vloženih zemljišč ter da se vložena in dodeljena zemljišča tudi označujejo z vrednostnimi razredi ter pri dodelitvi to ustrezno upošteva. Ugovora nepravilnega vrednotenja zemljišč tožnik torej ni mogel več z uspehom uveljavljati v pritožbenem postopku, niti tega ne more v predmetnem upravnem sporu, kajti v komasacijskem postopku mu je bilo to (da poda pripombe k razgrnjenemu elaboratu vrednotenja zemljišča) omogočeno, pa tedaj pripomb ni uveljavljal.

V zvezi z navedenim sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe o večji vrednosti vloženega zemljišča 566 k.o. ... zaradi jesenovih dreves, in tudi ne tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, in tudi ne tožbene navedbe, da je na delu dodeljenih zemljišč odlagališče odpadkov, saj tožnica vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjala, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnica v tožbi ne nasprotuje. Sodišče ugotavlja, da je velikost dodeljenih zemljišč 13.816 m2, vloženih pa 17.261 m2, razlika v velikosti tako znaša 19,95%, in presega tolerančni okvir iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, ki določa, da razlika v skupni površini vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 15% površine. Po mnenju sodišča pa je dopustna prekoračitev predpisanih kriterijev površinskega odstopanja, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ki pa glede na zgornje navedbe je. Ugovor tožnice, da imajo dodeljena zemljišča težji dostop, ni utemeljen, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da imajo tam označena dodelje

Glede na določbo 1. odstavka 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti, kot je vrednost vloženih zemljišč, daje zakon večjo težo vrednostnemu kriteriju kot površinskemu.

Zakon ne določa oblike parcel kot enega izmed kriterijev pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada.