UPRS sodba III U 283/2014

Pritožba se zavrne.

Toženka je z izpodbijano odločbo v celoti potrdila odločbi Občinske volilne komisije Občine Piran (v nadaljevanju OVK) št. 041-1/2014 z dne 10. 9. 2014 o potrditvi liste kandidatov predlagatelja A. za člane občinskega sveta v volilnih enotah št. 1 in 3 na lokalnih volitvah 5. 10. 2014.

V obrazložitvi navaja, da je predlagatelj A. dne 10. 9. 2014 vložil kandidatno listo za člane občinskega sveta v volilni enoti št. 1 in 3. OVK je z navedenima odločbama vloženi kandidatni listi potrdila, 21. 9. 2014 pa je predstavnik predlagatelja B. C.C. vložil ugovor zoper navedeni odločbi. V ugovoru je predlagal, naj OVK ponovno preveri skladnost postopka določitve kandidatne liste stranke A. Piran in upoštevajoč razloge, predstavljene v ugovoru, ugotovi, da je le ta sestavljena v nasprotju z internimi pravili stranke in v nasprotju z zakonom. OVK je po prejetem ugovora ponovno preverila skladnost potrjenih kandidatnih list za volilni enoti št. 1 in 3 z internimi pravili stranke in z zakonom ter ugotovila, da so bile kandidatnima listama priložene vse potrebne listine v skladu z 72. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). Na podlagi priložene dokumentacije je ugotovila, da sta bili z izpodbijanima odločbama potrjeni listi kandidatov v volilnih enotah št. 1 in 3 pravilno potrjeni na konvenciji stranke A. Piran dne 9. 9. 2014 in da je bilo v skladu z internimi pravili stranke kandidaturi priloženo tudi pozitivno mnenje predsedstva A.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v pritožbi med drugim navaja, da je po prejemu izpodbijane odločbe zaprosil za vpogled v dokumentacijo, kar mu ni bilo omogočeno, zaradi česar sodišču ne more predložiti vseh dodatnih argumentov in dokazov o tem, da volilna konvencija po 28. 8. 2014 dejansko ni bila opravljena, če pa je bila, pa ni bila izvedena skladno s pravili stranke in da na njej niso bile potrjene spremembe za obe volilni enoti.

Navaja, da se je toženka v izpodbijani odločbi do njegovih navedb v ugovoru opredelila le pavšalno, ni pa podrobneje pojasnila, kdaj točno se je začela volilna konvencija in kdaj končala, kje je bila, na kakšen način in kdo je bil nanjo vabljen oziroma ali je vlogo volilne konvencije opravila Konferenca OO Piran, ki jo predstavlja zbor vseh članov, ali je bila sestava prve in druge domnevne konvencije enaka, ali je bil na konvenciji napravljen in kasneje komisiji predložen seznam prisotnih članov z njihovimi podpisi, ali so bile na zadnji domnevni konferenci potrjene vse kandidature ali pa le predlog predsedstva OO Piran za spremembo v volilni enoti 1 ter kdaj je predsedstvo A. dalo mnenje v skladu s pravili stranke. Opozarja na okoliščine in dejstva, ki kažejo na nepravilnosti v postopku določanja in potrjevanja kandidatur, na katere je opozoril že v ugovoru ter dodaja, da je iz vabila na 6. izredno sejo predsedstva OO Piran z dne 3. 9. 2014 razvidno, da je na dnevnem redu seje le predlog za dopolnitev kandidatne liste v volilni enoti št. 1. Po mnenju pritožnika gre v navedenih primerih za kršitev 17. in 18. člena Pravilnika o postopku za določanje kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, občinske in mestne svete, volitve županj in županov, volitve predsednice ali predsednika republike ter volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju Pravilnik) ter določb Statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju A. – Območne organizacije Piran z dne 8. 5. 2012 (v nadaljevanju Statutarni sklep), ki jih je tudi treba upoštevati v kandidacijskih postopkih.

Navaja, da gre sicer za notranje akte politične stranke, ki pa naj bi kljub temu zagotavljali spoštovanje zakonskih pogojev oziroma kolektivno uresničevanje volilne pravice, pa tudi uresničevanje volilne pravice posameznih članov stranke. Posebej opozarja na 13., 16., 17., 18., 21. in 23. člen Statutarnega sklepa. Odločbo toženke ocenjuje kot pomanjkljivo, saj iz njene obrazložitve ne izhaja, da bi opravila kakršenkoli preizkus v smeri, ali ni v konkretnem primeru prišlo do zatrjevanih nezakonitosti (npr. da bi od OO Piran zahtevala predložitev dokazila o številu vseh članov konference, o tem, kolikšno število teh članov je bilo vabljenih, dokazila o oddaji vabil na pošto, o tem, ali je naloge volilne konvencije opravljal pristojen organ in podobno). Prilaga izjave tako tistih članov OO Piran, ki so bili udeleženci volilne konvencije dne 28. 8. 2014, na volilno konvencijo, ki naj bi bila domnevno 9. 9. 2014, pa niso bili vabljeni, kot tudi tistih, ki niso bili vabljeni na nobeno od konvencij. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 97. člena ZLV določa, da zoper odločbo, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, lahko vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu odločbe.

Iz izpodbijane odločbe in priloženih listin je razvidno, da je tožnik kot predstavnik liste kandidatov Slovenija za vedno na podlagi 96.a člena ZLV pravočasno vložil ugovor zoper odločbi o potrditvi liste kandidatov za člane občinskega sveta v volilnih enotah 1 in 3 predlagatelja A., ki ga je toženka smiselno zavrnila tako, da je odločbi potrdila. Tožnik je zato upravičen vlagatelj pritožbe. Ker je iz upravnih spisov razvidno, da je izpodbijano odločbo prejel 21. 9. 2014 ob 16.25 uri, je pritožba, vložena na naslovno sodišče dne 23. 9. 2014 ob 13.40 uri vložena pravočasno.

V zadevi je sporno, ali je potrditev liste kandidatov za člane občinskega sveta v volilnih enotah 1 in 3 predlagatelja A. zakonita.

Po 51. členu ZLV politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem.

Navedeno pomeni, da politična stranka predlaga listo kandidatov po pravilih, ki so prepuščena strankini notranji ureditvi, kar je tudi odraz pravice do svobodnega združevanja in drugega odstavka 42. člena Ustave. Zakonsko pa je vsaka stranka omejena z določbami ZLV, posebej z določbo 51. člena ZLV, le toliko, da mora vnaprej predvideti pravila o postopku določanja kandidatne liste, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, ter da kandidate določijo s tajnim glasovanjem. S tem hoče zakon zagotoviti predvsem spoštovanje načela demokratičnosti pri določanju kandidatov znotraj politične stranke, vse ostalo pa prepušča odločitvi njenih članov. Politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidature. Naloga volilne komisije pa je, da kandidatne liste, ki niso oblikovane s skladu z zakonsko določenimi pravili, izloči (tako Ustavno sodišče v odločbi Up-305/98).

Po 96.a členu ZLV občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja potrdila listo kandidatov, če sama, do roka za objavo potrjenih list kandidatov, ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju s tem zakonom. Iz poročevalca državnega zbora EVA:2006-153-0028 z dne 5. 4. 2007 izhaja, da je s to določbo zakonodajalec odpravil nepopolno varstvo volilne pravice, ki se nanaša na postopek po potrditvi list kandidatov oziroma po njihovi javni objavi. Šele po javni objavi list kandidatov, ko se lahko vsakdo z njo seznani, se lahko pojavi dvom v zakonito sestavljeno listo v smislu zakonskih določb o sestavi list, na primer določbe o enakomerni zastopanosti spolov ali ustreznega odstotka enega od spolov ali ustrezni razvrstitvi na listi.

Navedeno sicer ne pomeni, da volilna komisija ne presoja, ali pristojni organi spoštujejo pravila postopkov, ki so urejena v notranjih aktih političnih strank. Vendar je ta presoja omejena zgolj na to, ali je vlagatelj ob vložitvi kandidature izkazal, da so bila ta spoštovana. Navedeno ugotovi na podlagi listin, za katere zakon določa, da morajo biti listi kandidatov priložena, in sicer pravil politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnika o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov (drugi odstavek 72. člena ZLV). Predložitve drugih listin zakon ne zahteva.

V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe izhaja, da je predlagatelj A. listi kandidatov priložil vse listine iz 72. člena ZLV. Tej ugotovitvi toženke tožnik izrecno ne nasprotuje. Iz teh listin pa je toženka ugotovila, da sta bili listi kandidatov pravilno potrjeni na konvenciji stranke OO A. Piran dne 9. 9. 2014 in da je bilo v skladu z internimi pravili stranke kandidaturi predloženo tudi pozitivno mnenje predsedstva A.

S tem je toženka po mnenju sodišča v zadostni meri izpolnila dolžnost preverjanja pravilnosti postopka določitve liste kandidatov glede na pravila politične stranke, sploh pa glede na citirani drugi odstavek 72. člena ZLV, ki določa, kaj mora predlagatelj listi priložiti. Ni pa dolžnost toženke, da bi morala v tem postopku izven obsega iz prejšnje točke ugotavljati, ali je bil celoten postopek določitve kandidatov v skladu s pravili stranke in to v odločbi tudi pojasnjevati. Takšna razlaga bi bila neskladna s kratkimi roki, določenimi v ZLV za odločitve volilne komisije. O ugovoru zoper potrjeno listo kandidatov mora na primer v skladu z drugim odstavkom 96.a člena ZLV odločiti najpozneje v 24 urah po prejemu ugovora.

Ugovori tožnika, s katerimi nakazuje, da bi morala toženka ugotavljati pravilnost celotnega izvedenega postopka glede na določbe Pravilnika in Statutarnega sklepa in v izpodbijani odločbi pojasniti, kdaj se je konvencija začela in končala ter kje je bila, na kakšen način in kdo je bil vabljen, ali je vlogo konvencije opravila Konferenca OO Piran, ali je bila sestava prve in domnevno druge konvencije enaka, ali je bil na konvenciji napravljen in kasneje toženki priložen seznam prisotnih članov z njihovimi podpisi (ali so sodelovali le člani z volilno pravico in stalnim prebivališčem v občini), ali so bile na zadnji domnevni konferenci potrjene vse kandidature ali pa le predlog Predsedstva OO Piran za spremembo v Volilni enoti 1, ter kdaj je Predsedstvo A. dalo mnenje v skladu s pravili stranke in ali ga je dalo tudi k spremenjenim predlogom, zato niso utemeljeni.

Sploh pa to velja glede na vsebino ugovorov, ki jih je v ugovoru zoper odločbo navedel tožnik, ki so se pretežno nanašali zgolj na nepravilnosti v postopku potrjevanja kandidatov na konvenciji z dne 28. 8. 2014 in neskladje med vsebino liste kandidatov, potrjenih na tej konvenciji, in objavljenim seznamom. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, volilna konvencija z dne 28. 8. 2014 sploh ni bila podlaga za sestavo list kandidatov, ki sta bili priloženi toženki, kot je tožnik zmotno menil, ko je vložil ugovor, pač pa je bila to volilna konvencija z dne 9. 9. 2014. Drugih ugovorov, kot jih je podal v ugovoru zoper odločbo o potrditvi listine, pa tožnik v postopku pred sodiščem ne more podati.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 97. člena ZLV v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.