VSRS sodba II Ips 136/2014

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnica lastnica nepremičnin s parc. št. ... k. o. ...

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3S sklepom II DoR 425/2013 z dne 20. 2. 2014 je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali je tožena stranka pridobila na nepremičninah lastninsko pravico pred uveljavitvijo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ).

4Na podlagi tega sklepa je tožena stranka pravočasno vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je nepremičnine pridobila odplačno na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1986 od prodajalke, kateri so bile nepremičnine vrnjene kot zaplenjena lastnina. To potrjuje, da v času nakupa niso bile družbena lastnina, zato pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice ne more biti 14. člen ZSKZ. Tožena stranka je nepremičnine pridobila z namenom opravljanja dejavnosti društva in ne z namenom opravljanja zadev splošnega družbenega pomena, kar je bila funkcija družbene lastnine v okviru prejšnjega pravnega sistema. Lovske organizacije so poslovale po predpisih o društvih in so lahko pridobivale sredstva (tudi kmetijska zemljišča in gozdove) oziroma določene pravice na teh sredstvih (npr. pravico uporabe) ter jih uporabljale za uresničevanje svojih ciljev in z njimi razpolagale v skladu z zakonom in svojim statutom. Vsebina razmerja glede nepremičnin ni združljiva s pojmovanjem družbene lastnine, temveč je ostala kljub drugačnemu zapisu v zemljiški knjigi enaka zasebnim lastninskopravnim upravičenjem pravne prednice. Iz določb ZSKZ in Zakona o zadrugah (ZZad) je razvidno, da sta podržavila samo tista kmetijska zemljišča in gozdove, ki so bili pridobljeni na neodplačen način. Mešani pravni položaj lovskih družin (civilnopravni in družbeni) utemeljuje analogijo s temeljnimi organizacijami kooperantov, ki so lahko upravljale tako s sredstvi v družbeni lastnini kot tudi s sredstvi, ki so jih v temeljne organizacije kooperantov združili kmetje, člani teh organizacij. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi ZSKZ lovske organizacije obravnaval strožje kot temeljne organizacije kooperantov. Osnovni namen ZSKZ ni bila ponovna nacionalizacija vseh kmetijskih zemljišč in gozdov brez izjem in za vsako ceno ne glede na način njihove pridobitve. Podržavljenje tudi odplačno pridobljenih zemljišč v lovskih organizacijah je nesorazmeren ukrep. Zaradi dosledne uresničitve pravice do zasebne lastnine ter ob uporabi načela vestnosti in poštenja je treba prvi odstavek 14. člena ZSKZ razlagati tako, da se nanaša zgolj na tista kmetijska zemljišča in gozdove v družbeni lastnini, pri katerih gre po resnični vsebini za družbenolastninsko razmerje. Po oceni tožene stranke do vknjižbe lastninske pravice ni prišlo zgolj zaradi takratnega družbenoekonomskega sistema v zemljiški knjigi. Čeprav je tožena stranka lastninsko pravico pridobila bistveno prej, preden je stopil v veljavo ZSKZ, lastninska pravica ni bila vknjižena nanjo, temveč se je v njeno korist vknjižila le pravica uporabe. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija ni utemeljena.

7V dosedanjih odločbah glede spornega vprašanja(1) je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da je zakonodajalec pri lastninjenju kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki ga je uredil z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), ZZad in ZSKZ, zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo. Lastninsko pravico so izjemoma pridobile le izrecno določene organizacije, če so obravnavana zemljišča pridobile odplačno. Tak režim (je) velja(l) za zadruge in delovne organizacije kooperantov, temeljne organizacije v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven, sestavljene zadruge in zadružne zveze (prvi in drugi odstavek 74. člena ZZad) ter za temeljne organizacije kooperantov (prvi odstavek 14. člena ZSKZ). Vrhovno sodišče je prav tako že pojasnilo(2), da pravilna razlaga zakonskega besedila ne omogoča v reviziji ponujene analogije, da je odplačnost pridobitve odločilna tudi za lovske družine, ki jih obravnavana zakonodaja ne omenja. Pomisleke, ki jih v zvezi s tem izraža revizija, je zavrnilo že Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-78/93 z dne 18. 10. 1995. V njej je med drugim zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena. Na obe odločbi sta toženo stranko pravilno opozorili že sodišči prve in druge stopnje.

8Po 57. členu Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD, Uradni list SRS, št. 25/76) so bile lovske družine tako društva kot družbene organizacije, za njihovo poslovanje in združevanje pa so se uporabljali predpisi o društvih, če zakon ni določal drugače (drugi odstavek 57. člena ZVGLD). V tretjem odstavku 57. člena ZVGLD je bilo določeno, da kot družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu z zakonom in s svojim statutom. Zaradi svoje dvojne narave, na katero opozarja tudi tožena stranka, so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine(3) pa je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja. V 29. členu ZVGLD je bilo določeno, da lovska organizacija, ki upravlja lovišče, lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupi ali vzame v zakup kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih kupujejo oziroma jemljejo taka zemljišča v zakup kmetijske organizacije, vendar tako, da ima prednostno pravico šele za kmetom, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja oziroma daje v zakup. Po petem odstavku 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list SRS, št. 26/73) so bile kot kmetijske organizacije združenega dela opredeljene delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela, posebne organizacije združenega dela iz 39. in 40. člena zakona o združevanju kmetov, kazenski poboljševalni zavodi in njihove gospodarske enote ter šole in društva, če se vse te organizacije ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, ali če jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti. Po 23. členu ZKZ sta bili za kmetijske organizacije predpisani tudi omejitvi glede razpolaganja s kmetijskimi zemljišči in glede razpolaganja z denarnimi zneski, ki ga dobijo za kmetijska zemljišča(4). Po prvem odstavku 30. člena takratne Ustave SRS pa so imele kmetijske organizacije lahko na zemljišču le družbeno lastnino.

9Kmetijska zemljišča so tako lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Tudi zato torej ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, niti, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporabe, pa tudi ne, ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija.

10To pomeni, da v konkretnem primeru toženka v času uveljavitve ZSKZ na v izreku sodbe prve stopnje navedenih nepremičninah, ki jih je pridobila od fizične osebe na odplačen način, ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč. Odplačen način pridobitve ter pridobitev od imetnikov lastninske pravice zakonsko predvidenega načina lastninjena po 14. členu ZSKZ v primeru lovskih organizacij ne spremenita.

11Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Na podlagi 378. člena ZPP jo je zato zavrnilo in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

---.---

Op. št. (1): Npr. II Ips 194/2013 in II Ips 270/2014.

Op. št. (2): II Ips 251/2011.

Op. št. (3): Glej ločeno mnenje L. Udeta v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-78/93.

Op. št. (4): Zakon o kmetijskih zemljiščih s komentarjem in napotki za prakso, UL SRS, 1974, str. 69.