VSK sklep Cpg 90/2014

I. Pritožbama drugega toženca se ugodi in se izpodbijani sklep o stroških z dne 7.6.2013 (III. točka izreka sodbe in sklepa) razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, izpodbijani sklep, z dne 26.11.2013, pa se razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna drugemu tožencu povrniti 398,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Prva pritožba drugega toženca L.U. se nanaša na sklep o odmeri stroškov, ki ga je sodišče izdalo skupaj s sodbo dne 7.6.2013 (III točka izreka odločbe). S tem sklepom je prvostopno sodišče stroške tožeče stranke odmerilo na 7.167,13 EUR in odločilo, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 15-dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper ta sklep se je pritožil drugi toženec in navedel, da sklep o stroških ni obrazložen, zaradi česar ne more preveriti pravilnosti odločitve sodišča. Prerekal je tudi odmero višine priznanih stroškov in navajal, da tako visoki stroški niso mogli nastati, in da je sodišče navkljub temu, da je tožeča stranka uspela le s 14,41% celotnega zahtevka, odločilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti vse stroške, čeprav bi glede na uspeh v pravdi moralo biti obratno.

Druga pritožba se nanaša na sklep, ki ga je sodišče izdalo dne 26.11.2013, in s katerim je v izreku sklepa odločilo, da se sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1, z dne 8.4.2013, doda obrazložitev III. točke izreka sklepa; v obrazložitvi tega sklepa pa je podalo argumente, na podlagi katerih je stroške tožeče stranke odmerilo v višini 7.167,13 EUR.

Drugi toženec je v pritožbi zoper navedeni sklep opozoril, da se je zoper stroškovno odločitev (III. točko sodbe z dne 1.10.2013) že pritožil, vendar o tej pritožbi še ni bilo odločeno. S sklepom, z dne 26. 11. 2013, je sodišče sicer dodalo obrazložitev III. točke izreka sodbe, vendar pa ni odpravilo vseh nejasnosti in pomanjkljivosti glede odločitve o povrnitvi stroškov. V izpodbijanem sklepu namreč ni pojasnjeno, zakaj je sodišče odločilo, da stroške pravdnega postopka v celoti prizna tožeči stranki. Pritožnik je nato ponovil svoje pritožbene navedbe, podane v predhodni pritožbi, in poudaril, da bi moralo sodišče ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena ZPP o stroških odločiti glede na doseženi uspeh v pravdi.

O pritožbah je odločalo Višje sodišče v Kopru, saj je bila v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih (ZS) zadeva na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 72/2013, z dne 8.11.2013, prenesena od Višjega sodišča v Ljubljani v reševanje na tukajšnje sodišče.

K pritožbi zoper sklep o stroških z dne 7.6.2013:

Pritožba drugega toženca je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je odločitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 7.167,13 EUR, ki je zapisana v izreku odločbe pod točko III, brez kakršnekoli obrazložitve. Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu stranke za odmero njenih stroškov in za povrnitev le-teh, mora biti obrazložen, saj se z njim odloča o predlogu ene stranke, in drugi stranki naloži iz naslova tega predloga neko obveznost (prvi odstavek 331. člena ZPP). Ker izpodbijani sklep sodišča prve stopnje obrazložitve ni imel, je bil obremenjen s pomanjkljivostjo, zaradi katere se tudi ni mogel preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, ki bo moralo stroške postopka odmeriti, odločiti o tem, kdo jih je dolžan povrniti, in svojo odločitev ustrezno obrazložiti (3. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 26.11.2013:

Pritožba je utemeljena.

Iz vsebine izpodbijanega sklepa je mogoče razbrati, da je prvostopno sodišče poskušalo odpraviti napako, ki jo je storilo v predhodno obravnavanem stroškovnem sklepu (katerega ni obrazložilo), tako, da je z navedenim sklepom dodalo obrazložitev k III. točki izreka sklepa z dne 7.6.2013 (datum 8.4.2013, ki je v izreka sklepa zapisan, je datum naroka, na katerem se je zaključila glavna obravnava). Vendar takšne procesne napake prvostopno sodišče očitno ne more samo odpraviti z izdajo novega sklepa, kajti izpodbijanega sklepa ni mogoče uvrstiti ne v dopolnilni sklep (v smislu 325. člena in v zvezi s 332. členom ZPP), saj bi se dopolnilni sklep lahko izdal le v primeru, če sodišče o vseh zahtevkih ne bi odločilo, ne za odpravo procesne pomanjkljivosti, v konkretnem primeru pomanjkljivosti, ker izrek sklepa ni bil obrazložen. Prav tako ni mogoče tega sklepa uvrstiti v popravni sklep (v smislu 328. člena in v zvezi s 332. členom ZPP), ker pri njem ne gre le za redakcijske pomanjkljivosti, ki naj bi se odpravile. Za izdajo takšnega sklep torej prvostopno sodišče ni imelo zakonske osnove, kar se kaže tudi v tem, da je v izrek sklepa zapisalo da se sodbi sodišča z dne 8.4.2013 doda obrazložitev, takšen izrek pa je „argumentiralo“ z manjkajočo vsebino obrazložitve stroškovne odločitve ob izdaji sodbe. Ker za izdajo takšnega sklepa ni bilo pravne podlage, sam sklep pa je nejasen in nerazumljiv (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ga je pritožbeno sodišče, ki je v skladu s drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno ob obravnavanju pritožbe po uradni dolžnosti paziti tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, moralo razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

Drugi toženec je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičen do povrnitve njegovih stroškov pritožbenega postopka v višini 398,00 EUR, ki predstavljajo njegove izdatke za nagrado za pritožbeni postopek, odmerjeno pri obeh pritožbah po tar. štev. 3220 in ne po tar. štev. 3210 (kot je za pritožbo zoper odločbo, z dne 7.6.2013 uveljavljal pritožnik), saj je v obeh primerih šlo za pritožbo zoper odločbo, ki ni bila izdana o glavni stvari. Poleg te nagrade, povečane za 22% DDV (tar. štev. 6007), ima pravico tudi do povrnitve plačanih sodnih taks za obe pritožbi (2x138,00 EUR).