VSM sodba in sklep I Cp 544/2013

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma navedeno odločbo je prvostopno sodišče pod točko I izreka s sodbo ugotovilo, da je bila dne 25. 4. 2008 z izjavo o sprejemu ponudbe med prvotožencem ter drugotoženko kot prodajalcema ter tožnico in tožnikom kot kupcema, sklenjena kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče ID znak ... k.o. Cezanjevci po pogojih iz ponudbe prvotoženca in drugotoženke in pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Po odobritvi pravnega posla se v zemljiški knjigi izvede pri navedenem kmetijskem zemljišču vknjižba lastninske pravice na ime tožnice in tožnika za vsakega do deleža ½. Nadalje je odločilo, da sta prvotoženec in drugotoženka dolžna tožeči stranki izročiti listino, na podlagi katere se bo lahko tožeča stranka vpisala v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, sicer bo navedeno listino nadomestila ta sodba. V presežku glede razveljavitve prodajne pogodbe Sv 227/2008 je zavrnilo zahtevek tožeče stranke. V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.019,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

S sklepom (točka III izreka) je prvostopno sodišče ugovor prvotoženca in drugotoženke zoper sklep o začasni odredbi P 65/2008 z dne 31. 7. 2008 (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine) zavrnilo.

2Prvostopno sodbo v obsodilnem delu ter sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo s pritožbo izpodbijata drugotoženka in tretjetoženec. V pritožbi uveljavljata pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V obširni pritožbi izpostavljata, da je prvostopno sodišče povsem zmotno presodilo, kdo je predkupni upravičenec za sporno kmetijsko zemljišče. Po pravilni ugotovitve dejanskega stanja izhaja lahko le zaključek, da je predkupni upravičenec za sporno kmetijsko zemljišče tretjetoženec, ne pa tožeča stranka. Sicer pa prvostopno sodišče niti ni ugotavljalo, kdo je predkupni upravičenec, temveč se je pri tem le opiralo na odločbo Upravnega sodišča RS II U 504/2012 z dne 14. 11. 2012, na podlagi katere pa je tudi zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka predkupni upravičenec za sporno kmetijsko zemljišče. Še več, prvostopno sodišče sploh ni izvajalo predlaganih dokazov v smeri, da A. in J.V. (tožnika) sploh nista kmeta v smislu določbe 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), in da nista predkupna upravičenca v smislu določbe 23. člena ZKZ. V tej smeri je prvostopno sodišče tudi povsem neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze in tudi ni zaslišalo drugotoženke in tretjetoženca, s čemer je prvostopno sodišče drugotoženki in tretjetožencu kršilo pravico do obravnavanja in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne odločbe v izpodbijanem obsegu ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču pred novega sodnika. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Promet s kmetijskimi zemljišči ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih v tretjem poglavju. Po citiranem zakonu se za promet s kmetijskimi zemljišči šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 17. člena ZKZ). Po določbi 20. člena ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo izročiti upravni enoti na območju, kjer kmetijsko zemljišče leži (prvi odstavek 20. člena ZKZ). Ta člen določa tudi vsebino ponudbe (drugi odstavek 20. člena ZKZ). Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine poda vlogo za odobritev pravnega posla najkasneje v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe. V načelnem mnenju z dne 6. 4. 2012 je VS RS sprejelo stališče, da v primeru, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovanih pravnih poslov (drugi odstavek pravnega mnenja).

6Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja (temu tudi pritožba ne oporeka), da sta prvotoženec in drugotoženka solastnika kmetijskega zemljišča, ki sta ponudbo za prodajo solastnega kmetijskega zemljišča izročila v skladu z 20. členom ZKZ pristojni upravni enoti. Med več sprejemniki ponudbe (osem kupcev) je ponudbo pravočasno dne 25. 4. 2008 (priloga A4) in v skladu z določbo 21. člena ZKZ sprejela tožeča stranka. Prvotoženec in drugotoženka pa sta prodajno pogodbo sklenila s tretjetožencem, ki je bil tudi eden izmed sprejemnikov ponudbe. V postopku odobritve pa pravni posel (prodajna pogodba) med prvotožencem in drugotoženko ter tretjetožencem ni bil odobren v upravnem in tudi ne v sodnem postopku (upravni spor).

7Na podlagi navedenih pravilnih dejanskih ugotovitev in izhajajoč iz navedenih materialnopravnih določb, upoštevaje navedeno načelno pravno mnenje, je prvostopno sodišče povsem pravilno odločilo, da je bila že s sprejemom ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, katero je dala tožeča stranka dne 25. 4. 2008, med tožečo stranko in prvotožencem ter drugotoženko kot solastnikoma in ponudnikoma kmetijskega zemljišča v prodajo, sklenjena prodajna pogodba in to pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Prvostopno sodišče je tako pravilno ugotovilo in presodilo, da je bila po prvotožencu in drugotoženki dana ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, da sta prvotožnica in drugotožnik ponudbo pravočasno sprejela in o tem obvestila prodajalca, s čemer je bila med navedenimi sklenjena prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla po pristojni upravni enoti. Po taki pravilni ugotovitvi je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno odločilo, da se po opravljeni odobritvi pristojne upravne enote na spornem kmetijskem zemljišču opravi zemljiškoknjižna vknjižba, na podlagi katere se vknjiži lastninska pravica na ime tožeče stranke.

8Da pa bi prvostopno sodišče v tej pravdi, v kateri se vtožuje sklenitev pravnega posla, moralo še presojati ali ima tožeča stranka status kmeta (24. člen ZKZ) in ali je predkupni upravičenec (23. člen ZKZ), so neutemeljena izvajanja pritožbe. Vprašanje ali ima tožeča stranka status kmeta in ali je predkupni upravičenec, je namreč v domeni pristojne upravne enote v postopku odobritve pravnega posla (22. člen ZKZ). Vprašanje odobritve pravnega posla tako tudi ne more predstavljati predhodnega vprašanja v pravdnem postopku, katerega predmet je presoja sklenitev pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča. Odobritev pristojne upravne enote je namreč dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Takšno naziranje izhaja tudi iz že navedenega načelnega pravnega mnenja. Iz navedenega razloga so neutemeljena obširna pritožbena izvajanja, da tožeča stranka nima status kmeta, in da ni predkupni upravičenec.

9Ker v pravdi, katere predmet je sklenitev pravnega posla, sodišče ne presoja okoliščin za odobritev pravnega posla, sodišče z zavrnitvijo dokazov v smeri ali ima tožeča stranka status kmeta oziroma ali je predkupni upravičenec, tudi ni kršilo tožeči stranki pravico do izjave in s tem povezane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba pa tudi nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti ter tako tudi ni podana po pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP.

10Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11Izpodbijano odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi ugovora drugotoženke zoper sklep o začasni odredbi, s katero je prvostopno sodišče odredilo prepoved odtujitve in obremenitve na spornem kmetijskem zemljišču, pritožba v razlogih ne obrazlaga. Ob preizkusu navedene odločitve po uradni dolžnosti v skladu s prvim odstavkom 336. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava ali bistvene kršitve določb postopka.

12Drugotoženka in tretjetoženec s pritožbo nista uspela in zato krijeta sama svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje pritožbene stroške.