VSRS Sklep X Ips 222/2012

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo sklep tožene stranke z dne 18. 4. 2011 in ji zadevo vrnilo v nov postopek ter odločilo o stroških postopka. Z navedenim sklepom je minister odločil, da se tožeči stranki sofinancirajo tam navedeni programi v skupni vrednosti 50.654,00 EUR (1. točka izreka sklepa), zavrnil pa je njen predlog za sofinanciranje priprav in nastopov tam navedenih reprezentanc (2. točka izreka sklepa).

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, ki so narekovali odločitev upravnega organa in ga zato ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ter 2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1), poleg tega pa tožeči stranki tudi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov. Tožbi je zato ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, ob upoštevanju določb četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1.

3Zoper navedeno sodbo je tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo pravno kvalifikacijo zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa in s tem vso dosedanjo sodno prakso popolnoma spremenilo brez ustrezne obrazložitve, izrek sodbe pa je tudi v nasprotju z razlogi sodbe.

4Revizija ni dovoljena.

5Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijan upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

7Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1.

8Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena odločitev tožene stranke in je ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšna odločitev predstavlja že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).

9Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.