VSRS Sklep X Ips 171/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep ministra tožene stranke, št. 54400-111/2010/6 z dne 3. 12. 2010, s katerim je minister zaradi nedoseganja zadostnega števila točk zavrnil revidentkino vlogo na Javni razpis za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela v okviru četrte razvojne prioritete „Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti„ in prednostne usmeritve 4.1. „Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti“ Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Javni razpis; 1. točka izreka sklepa), odločil, da pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji (2. točka izreka sklepa) in ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali (3. točka izreka sklepa). Revidentkino pritožbo zoper prvostopenjski sklep je minister tožene stranke s sklepom, št. 54400-111/2010/9 z dne 20. 1. 2011 zavrnil (1. točka izreka sklepa) in ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali (2. točka izreka sklepa).

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah, na primer X Ips 143/2010 z dne 19. 5. 2011, X Ips 468/2011 z dne 4. 4. 2012 in X Ips 273/2012 z dne 13. 9. 2012. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

8Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicujeta revidentki, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

10Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

11Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, in sicer, ali si strokovne komisije, ki vodijo postopke javnih razpisov za dodelitev državnih sredstev, lahko same, v vsakem posameznem primeru določijo način delovanja oziroma ocenjevanja vlog na javni razpis, četudi v nasprotju z določili Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) in določili posameznega javnega razpisa. Podrejeno, ob dopustitvi možnosti individualnega ocenjevanja s strani posameznih, po možnosti vsaj večine članov komisije, pa revidentka meni, da skupna ocena ne more predstavljati matematičnega povprečja posameznih individualnih ocen, temveč mora skupno oceno kot povprečje predstavljati vsaj vmesna ocena, ki je predvidena oziroma določena z ocenjevalno lestvico posameznega merila.

12Pravilnik v prvem odstavku 225. člena določa, da komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. O opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju mora voditi zapisnik. Drugi odstavek istega člena Pravilnika določa, da na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Ta predlog se predloži predstojniku neposrednega uporabnika ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev (tretji odstavek 225. člena Pravilnika), ta pa izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga iz 225. člena Pravilnika, pri čemer mora v obrazložitvi sklepa utemeljiti svojo odločitev (226. člen Pravilnika). Prav tako so bile pristojnosti strokovne komisije in postopek ocenjevanja prispelih vlog navedene v Javnem razpisu (poglavja 10. Odpiranje in preverjanje formalne popolnosti vlog, 11. Administrativno in kakovostno ocenjevanje vlog in 12. Merila za izbor projektov) oziroma v razpisni dokumentaciji (poglavja 5. Postopek izbire, 5.2. Odpiranje in preverjanje formalne popolnosti vlog, 5.3. Administrativno in kakovostno ocenjevanje vlog, 6. Merila za izbor projektov, 6.1. Merila za izbor projektov za SKLOP A ).

13Po presoji Vrhovnega sodišča so zgoraj navedene določbe Pravilnika jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zlasti načela zakonitosti iz 6. člena ZUP, pa tudi določbe 29. člena v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZUP, ki se nanašajo na odločanje kolegijskega organa. Iz predloga prejemnikov sredstev v okviru Javnega razpisa namreč izhaja, da je strokovna komisija (in ne le posamezne članice te komisije) administrativno in kakovostno ocenila na Javni razpis prispele vloge in ministru predlagala sprejetje sklepa o izbiri vlog vlagateljev ter o zavrnitvi vlog vlagateljev. Ne glede na to, da sta neposredno ocenili prispele vloge, tudi revidentovo, le dve članici komisije, je bila ta ocena obravnavana in potrjena na komisiji. Vsebinsko odločitev so torej sprejele vse članice strokovne komisije, ne glede na predhodno izpeljavo postopka preverjanja vlog, zato izpostavljeno vprašanje na odločitev ne vpliva.

14Glede vprašanja, ki se nanaša na upoštevanje matematičnega povprečja ocen posamezne vloge, pa Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da je pri zadevah, kot je obravnavana, bistvo prav enakopravno obravnavanje vseh na javni razpis prispelih vlog pod enakimi pogoji in po enakih merilih. Ti pa so bili pri vseh vlogah, ki so prispele na Javni razpis, uporabljeni na enak način, česar revidentka ne napada. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da lahko vloga pri spornem posebnem merilu za izbor projektov za sklop A z nazivom „3. Ustreznost ciljne skupine“ pri „3.1.Ciljna skupina projekta je ustrezno določena glede na cilje projekta“, prejme 0, 3 ali 5 točk. Vlogo revidenke sta dve članici strokovne komisije ocenili z 0 oziroma 5 točkami, zato je kot povprečje njunih ocen, ki ga je sprejela strokovna komisija v celoti, pri tem merilu prejela 2,5 točki, s čimer pa niti ni dosegla 3 točk, kar bi, kot meni revident, predstavljalo vmesno oceno med 0 in 5 točkami. Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno. Taka ureditev tudi ne bi bila primerna za primere, ko bi bili oceni 0 in 3 točke oziroma 3 in 5 točk, saj za take primere vmesno število točk ni predvideno. Izpostavljeni vprašanji tako nista pomembni pravni vprašanji, s katerima bi revidentka lahko uspešno utemeljevala dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

15Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

16Revidentka zatrjuje, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude ekonomske in organizacijske posledice, ki lahko vodijo v prenehanje njenega delovanja. Posledice bo občutila tudi družba, najbolj pa težje zaposljive osebe. Upoštevaje dejstvo, da je revidentka nevladna organizacije, ki se financira predvsem iz finančnih sredstev, ki jih prejme iz javnih razpisov, ji zmotno pravno naziranje sodišča prve stopnje povzroča nepopravljivo škodo in onemogoča izvajanje družbeno koristnega projekta, ki predstavlja ključno in nepogrešljivo nadaljevanje dolgotrajno pripravljenega projekta, nujno potrebnega za izboljšanje položaja ranljivih ciljnih skupin. Prijavljeni projekt naj bi se v znesku 1.000.000,00 EUR financiral iz sredstev javnega razpisa, čemur je revidentka prilagodila načrt razvoja delovnih mest za ranljive ciljne skupine, ustrezno prerazporedila kadrovske vire v lokalno skupnost A., najela kmetijo, zagotovila prostore za izvedbo projekta v občinah A., B., C. in D. Z nesofinanciranjem bo povzročena neposredna finančna, organizacijska in družbena škoda.

17Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj njeno pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo. Takšno stališče je skladno tudi z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 535/2007, X Ips 149/2009, X Ips 201/2009, X Ips 334/2009, X Ips 431/2010 in X Ips 97/2011). Glede na navedeno revizija tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

18Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

19Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).