29. člen ZUP

Tožnica je ugovarjala, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožnici kršena tudi pravica do izjave. Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnice, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožnici mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopala od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega

Tožnik je ugovarjal, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožniku kršena tudi pravica do izjave. Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnika, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožniku mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopal od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega ra

Tožnica je ugovarjala, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožnici kršena tudi pravica do izjave. Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnice, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožnici mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopala od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega

Ker se je rok za vložitev tožbe iztekel že dne 28. 5. 2018, je tožnik tožbo vložil prepozno, četudi bi sodišče v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZUS-1 štelo, da je bila tožba pri sodišču vložena istega dne, kot jo prejel drugostopenjski organ. Upravni organ ni bil dolžan postopati po 93. členu ZUP, ki določa, da se osebam, ki jim je vzeta prostost, vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem so, in da je vročitev opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku, saj iz predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v upravnem postopku upravnim organom kakorkoli sporočil nastop prestajanja kazni zapora oziroma spremembo naslova začasnega prebivališča, kakor mu nalaga prvi odstavek 96. člena ZUP.

V primeru prvostopenjskega upravnega spora zoper dejanje, ki posega v ustavni položaj tožnika (4. člen ZUS-1), je glavna obravnava temeljna za ugotovitev upoštevnega dejanskega stanja tudi z vidika zahtev 23. člena Ustave. Iz 22. člena Ustave skladno z načelom pravne države (2. člen Ustave) tudi izhaja, da se lahko pravice ali obveznosti oziroma pravni položaj posameznika spremenijo samo na podlagi zakonitega posamičnega in konkretnega akta, ki je bil izdan v zakonsko predpisanem postopku. ZSS o potrditvi negativne ocene sodniške službe izrecno predvideva izdajo ugotovitvene odločbe (76. člen), ne da bi podrobneje opredelil, v katerem trenutku mora biti izdelana in določil njeno obliko. Tudi Poslovnik sodnega sveta posebnih določb o obliki odločitev v posamičnih in konkretnih zadevah ne vsebuje. Zato se morajo glede tega vprašanja smiselno uporabiti določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (27. člen Poslovnika Sodnega sveta). Glede na potrebo po ustavno skladni razlagi razmerja med 74. in 76. členom ZSS bi po presoji Vrhovnega sodišča moral Sodni svet o potrditvi negativne ocene sodniške službe odločiti z aktom v obliki ugotovitvene odločbe ob smiseln

Ko o zadevi odloča kolegijski organ, ni zadržkov, da organ o zadevi, o kateri je že glasoval, ne bi odločal še enkrat, če odločba o prvem glasovanju še ni bila izdana oziroma vročena stranki.

V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS so jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno. Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razp

Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.

ZZ na specialen način določa, glede na ureditev po ZUS-1, dopustne razloge za izpodbijanje predmetnega akta o izbiri direktorja zavoda. Dopustna razloga sta: zatrjevanje kršitve za izvedbo razpisa določenega postopka, pri čemer mora ta kršitev bistveno vplivati na odločitev o izbiri; neizbrani kandidat pa lahko uveljavlja tudi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev (ki morajo biti tudi v skladu z razpisnimi pogoji iz zakona). V konkretnem primeru sodišče izpodbijanega akta ne more presoditi, ker nima nikakršne obrazložitve. Sodišče lahko v upravnem sporu izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe.

V skladu s 1. odstavkom 34.e člena ZGO-1 lahko državljani tretjih držav opravljajo regulirani poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. To pomeni, da mora organ najprej ugotoviti enakovrednost pridobljenih kvalifikacij tujega državljana s tistimi, ki jih zakon zahteva za državljane Slovenije, nato pa še materialno vzajemnost. Če organ ugotovi, da strankine pridobljene kvalifikacije ne ustrezajo, mu izpolnjevanja pogoja materialne vzajemnosti ni treba ugotavljati, saj morata biti za pozitivno odločitev izpolnjena oba pogoja.

V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata. Kadar je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, sklicevanje carinskega zavezanca na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.