VSRS Sodba in sklep G 30/2010, G 31/2010

Postopka, ki se vodita pod opr. št. G 30/2010 in G 31/2010, se združita v skupno obravnavo in odločanje, s tem da postane vodilni postopek pod opr. št. G 30/2010.

Tožbama se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna vsaki tožnici povrniti po 350,00 EUR stroškov postopka, v 15 dneh od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne po vročitvi odločbe do plačila.

Odločba tožene stranke

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da na dan izdaje te odločbe B. d.d., C. (v nadaljevanju B.) in N. d.d., L. (v nadaljevanju N.) delujeta usklajeno in presegata prevzemni prag v ciljni družbi P., saj je B. imetnica 252.500 delnic ... oziroma 2,88-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico P., N. pa imetnica 2,056.738 delnic ... oziroma 23,51- odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico P., medtem ko sta skupaj imetnici 2,309.238 delnic ... oziroma 26,40-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico P. (I. točka izreka odločbe). Z dnem dokončnosti te odločbe je B. in N. prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi P., dokler skupaj ali ena od njiju v imenu in za račun obeh ne dasta prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z Zakonom o prevzemih ali dokler ne odtujita vrednostnih papirjev ali delniških nakupnih opcij, tako da prevzemnega praga ne bosta več dosegali (II. točka izreka odločbe). Ciljni družbi P. je z dnem dokončnosti te odločbe prepovedala uresničitev glasovalnih pravic B. in N., dokler skupaj ali ena od njiju v imenu in za račun obeh ne dasta prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z Zakonom o prevzemih ali dokler ne odtujita vrednostnih papirjev ali delniških nakupnih opcij, tako da prevzemnega praga ne bosta več dosegali (III. točka izreka odločbe). B. in N. je v 15-ih dneh od dneva pravnomočnosti te odločbe naložila solidarno plačilo takse za njeno izdajo v višini 4.000,00 EUR na transakcijski račun tožene stranke (IV. točka izreka odločbe). Z (neizpodbijanim) sklepom pa je postopek zoper A. d.d., L. (v nadaljevanju A.), G. d.d., K. (v nadaljevanju G.), K., d.d., K. (v nadaljevanju K.), Z., d.d., M. (v nadaljevanju Z.) in M., d.d., M. (v nadaljevanju M.) ustavila (I. točka izreka sklepa), pri čemer je K. in M. priznala stroške postopka (II. točka izreka sklepa).

2Tožnici v postopku sodnega varstva izpodbijata odločbo tožene stranke zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlagata, da njunima tožbama ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in postopek zoper njiju ustavi; podredno temu pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v novo odločanje. Obe tožnici priglašata stroške postopka, skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Obe tožbi sta bili vročeni toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru sodišču predlaga združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje in zavrnitev tožb.

4Tožnici sta svoja pravna naziranja dopolnili vsaka z eno pripravljalno vlogo.

Združitev postopkov

5V postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije za trg vrednostnih papirjev po Zakonu o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) se na podlagi drugega odstavka 506. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če ni v ZTFI določeno drugače. Tako se uporablja tudi določba prvega odstavka 42. člena ZUS-1, na podlagi katere lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavanje in odločanje. Ker tožnici izpodbijata isto odločbo tožene stranke, je Vrhovno sodišče zaradi smotrnosti združilo postopka pod opr. št. G 30/2010 in G 31/2010 v skupno obravnavo in odločanje, s tem da je vodilni postopek tisti, ki nosi nižjo opravilno številko, to je G 30/2010.

Pravni interes za tožbo

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo izpodbija navedbo tožnic, da je bil izključni namen pridobitve delnic P. ... vnovčenje zavarovanj in obvladovanje kreditnega tveganja, z argumentom, da sprejetje te razlage pomeni, da tožnici nimata pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo, ki posega le v upravljalske pravice. Vrhovno sodišče ta argument zavrača. Pravni interes tožnic za vložitev tožbe je podan, saj bi se njun pravni položaj izboljšal, če bi sodišče ugodilo njunima tožbama.

Odločitev o tožbah

7Tožbi sta utemeljeni.

8V postopku ugotavljanja doseganja prevzemnega praga in prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 je tožena stranka ugotavljala usklajeno delovanje sedmih slovenskih bank pri pridobitvi delnic P. ... Ugotovila je, da so vse banke, proti katerim je vodila postopek, sporne delnice pridobile avgusta 2009; da so vse kupile delnice, ki so jim bile dane v zavarovanje njihovih terjatev iz kreditnih pogodb z I. d.d.; da so vse sklepale posle v svežnjih in da je bilo prodajno naročilo vseh izjemno kratek čas izpostavljeno trgu, zaradi česar je bila zelo majhna možnost, da bi sporne delnice pridobila tretja oseba (v nadaljevanju okoliščine, ki so skupne vsem bankam). Vendar pa je zaključila, da iz teh okoliščin ne izhaja prepričljivo, da bi A., G., K., Z. in M. (v nadaljevanju ostale banke) imele namen skupnega prevzema. Drugače je zaključila glede B. in N., saj so jo o skupnem namenu teh dveh bank prepričala dodatna dejstva. Iz 39. točke obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je dejstvo, da je N. imetnica 49,55-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico v B., tista dodatna okoliščina, ki, upoštevaje razpršeno lastništvo preostalih delnic B. in dejansko stanje na preteklih štirih skupščinah, utemeljuje zaključek, da sta B. in N. osebi, ki sta ob pridobitvi delnic ... 5. 8. 2009 delovali usklajeno. Iz naslednje (to je 40.) točke obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, da se je tožena stranka o usklajenem delovanju B. in N. pri konkretnih poslih, to je pri pridobivanju 2,309.238 delnic ... 5. 8. 2009, v konkretni ciljni družbi prepričala na podlagi okoliščin, ki so skupne vsem bankam.

9Tak zaključek kot materialnopravno napačen s tožbo izpodbijata obe tožnici. Zatrjujeta, da je tožena stranka domnevo o njunem usklajenem delovanju pri pridobitvi delnic P. dejansko utemeljila na kapitalski udeležbi N. v B., kar pa je splošna okoliščina, saj se ne nanaša ne na konkretni posel ne na konkretno ciljno družbo.

10Vrhovno sodišče pritrjuje tožbenima očitkoma, da je tožena stranka pri presoji usklajenega delovanja B. in N. pri spornem pridobivanju delnic P. zmotno uporabila določbo 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

11Domneva usklajenega delovanja se v skladu s 1. točko drugega odstavka 8. člena ZPre-1 vzpostavi na podlagi okoliščin v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki povezujejo dve ali več oseb. Te okoliščine zakon določa na dva načina: v prvi in drugi alineji konkretizirano navaja okoliščine, ki pomenijo dejanski stan domneve usklajenega delovanja (časovno obdobje pridobivanja vrednostnih papirjev in okoliščine v zvezi z velikostjo pridobljenih deležev); v tretji alineji pa dejanski stan domneve opredeljuje z generalno klavzulo (druge okoliščine v zvezi s pridobitvami vrednostnih papirjev, ki kažejo na skupni namen oseb). Generalna klavzula pomeni podlago za oblikovanje nove, samostojne okoliščine, na kateri bo temeljila domneva usklajenega delovanja. Zanjo, enako kot za okoliščine iz prve in druge alineje, velja zahteva, da se nanaša na konkretno pridobitev vrednostnih papirjev v konkretni ciljni družbi. Zato okoliščina, ki ni povezana s konkretno pridobitvijo vrednostnih papirjev, ne more tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

12Imetništvo 49,55-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico v B., ob razpršenem lastništvu preostalih delnic B. in dejanskem stanju na preteklih štirih skupščinah, kar naj bi N. zagotavljalo dejansko večino glasovalnih pravic na skupščini B., samo po sebi ne more tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Iz te okoliščine namreč sama po sebi ne izhaja povezava s pridobitvijo 2,309.238 delnic ... 5. 8. 2009. Zahtevane lastnosti kapitalska udeležba N. v B. ne more pridobiti z ugotavljanjem drugih okoliščin v zvezi s pridobitvijo spornih delnic P.; sploh pa ne okoliščin, glede katerih je tožena stranka, sicer glede ostalih bank, že presodila, da iz njih ne izhaja prepričljivo namen skupnega prevzema.

13Razlogov o tem, kako naj bi dejanska večina glasovalnih pravic N. v B. v konkretni zadevi kazala na skupni namen B. in N. pri pridobitvi delnic P. 5. 8. 2009, izpodbijana odločba ne vsebuje. Tožena stranka te razloge sicer navaja v odgovoru na tožbo, vendar pa jih sodišče ni upoštevalo. Z dopolnjevanjem razlogov v upravnem sporu je namreč tožeči stranki odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic.

14Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka usklajenost B. in N. pri konkretnih poslih utemeljevala tudi z dejstvom, da je Z. kot borzni posrednik izdala potrdilo o prejemu / preklicu naročila B. in N. na isti listini. Ta zaključek izpodbijata obe tožnici. Obe smiselno navajata, da ne moreta nositi posledic za to, kakšna potrdila izdaja Z.; B. pa toženi stranki očita tudi, da to dejstvo ni bilo navedeno v njenem pozivu po prvem odstavku 501. člena ZTFI. V dokumentu z naslovom Poziv stranki, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, z dne 19. 8. 2010, tožena stranka dejansko ni navedla spornega potrdila Z. kot dejstva, o katerem bi se tožnici lahko izjavili. Ker se tožnici nista imeli možnosti izjaviti o spornem potrdilu Z., tožena stranka na to dejstvo ne more opreti svoje odločitve. Izpodbijana odločba je v tem smislu obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero tudi sicer pazi sodišče po uradni dolžnosti (514. člen ZTFI). Poleg tega tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, kako dejstvo, da je Z. izdala potrdilo o prejemu / preklicu naročila za obe tožnici na isti listini, kaže na skupni namen tožnic za prevzem.

15Skupni namen B. in N. iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 tožena stranka utemeljuje tudi z dejstvom, da se je 16. skupščine delničarjev P. 16. 7. 2010 udeležila N., ki je dosegla sprejem dveh pomembnih odločitev, ni pa se je udeležila B. Obe tožnici takšen zaključek tožene stranke označujeta kot materialnopravno zmoten, saj iz teh dejstev po njunem prepričanju ne izhaja, da bi delovali usklajeno. Dejstva v zvezi z udeležbo na 16. skupščini P., na katera se opira tožena stranka, po presoji sodišča ne morejo tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, saj ne gre za dejstva v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev. Tožena stranka je zato tudi na tem mestu zmotno uporabila določbo tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

16Vrhovno sodišče se je s tem opredelilo (le) do tistih tožbenih navedb, ki so bile pomembne za odločitev v zadevi.

17Izpodbijana odločba je obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava po 1. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 in bistveno kršitvijo določb postopka po 2. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, pri čemer pa ni bilo pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbama ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Odločitev o stroških postopka

18Vrhovno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu(1) prvi in drugi tožnici priznalo povračilo stroškov, vsaki v višini 350,00 EUR. Te stroške je naložilo v plačilo toženi stranki, skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

---.---

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 24/2007.