64. člen ZPre-1

Glede na to, da pravne posledice kršitve 63. člena ZPre-1 nastanejo že po zakonu, je naloga predsednika skupščine, da to dejstvo ugotovi in ukrepa v skladu z zakonom. Ugotovitev o tem, ali delničarja pripustiti h glasovanju, se vpisuje v notarski zapisnik, enako tudi ugotovitve v primeru spornosti glasovalne pravice delničarja.

Bistveno je, da ciljna družba prepreči glasovanje nezakonitemu prevzemniku, pri tem pa ni bistveno, kdo in kako to stori. Po mnenju pritožbenega sodišča lahko to stori predsednik skupščine pri izvajanju procesnega vodstva skupščine, lahko pa predsednik to odločitev tudi prepusti sami skupščini. Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic ne krši svojih kogentno določenih pristojnosti.

Po stališču teorije je treba zavrženje vloge dopustiti (tudi) v primerih, če vlagatelj v svoji zahtevi uveljavlja priznanje določene pravice (ali pravnega interesa), ki mu po materialnih predpisih očitno ne pripada. Ta očitnost pa pomeni, da je to dejstvo razvidno že na prvi pogled iz same zahteve. V nasprotnem primeru, ko je treba za presojo utemeljenosti zahteve opraviti bolj poglobljeno presojo (izvesti dodatne dokaze itd.), se taka vsebinska presoja ne more končati z zavrženjem vloge, temveč le z upravno odločbo.

Namen sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe preko nadzornega sveta je, da se zagotavlja upoštevanje interesov delavcev tudi pri sprejemanju odločitev, ki jih sprejema nadzorni svet oziroma pri opravljanju nadzornih funkcij nad poslovanjem družbe. Tožniki skušajo kot delničarji s sklicevanjem na pravice drugih (delavcev) uveljaviti le svoje lastne interese delničarja in ne pravic delavcev. Z uveljavljanjem teh razlogov (pravice delavcev pri upravljanju) tožniki tako zasledujejo interes, ki je v direktnem nasprotju z razlogi samimi. Iz ureditve sklica skupščine delniške družbe izhaja, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da se omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa delniške družbe in zato sprejem tega sklepa ne more biti oviran z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij. Iz drugega odstavka 297. člena ZGD-1 izhaja, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le, če tako določa statut. Statut toženke navedenega pogoja ne določa. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo tako ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, tem

V obravnavnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevek tožnice, vložen na podlagi 1. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1. Toženka je bila na tak zahtevek vezana. Z odločbo, izdano na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 (ne glede na to, ali gre za odločbo, izdano na podlagi 1. točke in ali odločbo izdano na podlagi 2. točke te določbe), toženka torej le ugotavlja nastop pravnih posledic, ki so nastale na podlagi samega zakona, in je odločba na tej pravni podlagi nujno vezana na dejansko stanje ob njeni izdaji.

V zvezi z razlago besedila 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 „zadnji dan leta pred letom“ je v Uvodnih pojasnilih k ZPre-1 navedeno, da je pomembno, da zakon natančno določa časovni trenutek, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, tj. zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe zakona. Pomembno je torej stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Zato ni pomembno izpolnjevanje meril niti ob ustanovitvi niti ni pomembno, če se število delničarjev ali višina osnovnega kapitala kasneje spremeni, bodisi poveča ali zmanjša. Namen zakona je bil z določitvijo časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, v zagotovitvi načela pravne varnosti, kar sodišče v celoti sprejema in ureditev v skladu s tem načelom sprejema kot ustrezno. Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev, kot situacijo kot netipično opisuje toženka) ter tudi v

Relevantno je stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012. Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, niti ZGD-1 niti ZPre-1 ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitals

Glede na to in upoštevaje, da novela ZPre-1F v prehodnih in končnih določbah tudi ni predvidela izvajanja novih (spremenjenih) določb 63. in 64. člena ZPre-1 (kot izhaja iz obrazložitve predloga novele, se z njima omogoča ponovna pridobitev glasovalnih pravic zaradi kršitve stanja glede imetništva glasovalnih pravic v ciljni družbi iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1), sodišče toženki pritrjuje, da je pravilno zavrnila izdajo nove odločbe, s katero bi (lahko) drugače odločila o mirovanju glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi A., kot je bilo o tem že odločeno s pravnomočno odločbo z dne 4. 3. 2013.

Pri ravnanju v nasprotju z določbo 63. člena ZPre-1 gre namreč za to, da nezakoniti prevzemnik ostalim delničarjem prikriva dejstvo, da je bil dosežen prevzemni prag. Po naravi stvari torej ne gre za navzven očitno ravnanje in tožeča stranka niti ne more postaviti bolj konkretnih trditev, kot jih je. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo in delničarjem, ki zatrjujejo poseg v njihove pravice, praktično onemogoča uspešno uveljavljanje izpodbojne tožbe.

Po četrtem odstavku 64. člena Zakona o prevzemih je proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev določen osemdnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo na Upravno sodišče. Tožnik je tožbo vložil po poteku osemdnevnega roka, zato jo je sodišče zavrglo kot prepozno.

Tožnica izkazuje pravno korist (od izdaje ugotovitvene sodbe o nezakonitosti izpodbijane odločbe) s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja Agencije, to je izdaje odločb na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 v primeru samostojne pridobitve delnic ciljne družbe v postopku unovčenja zavarovanj s strani več upnikov, in s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode na podlagi 26. člena Ustave). V zvezi s slednjim navaja, da ji je zaradi izdaje izpodbijane odločbe nastala škoda, saj ji je bilo protipravno onemogočeno izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic družbe X. z oznako X, in to od dneva izdaje izpodbijane odločbe (23. 9. 2010) do dneva uveljavitve novele ZPre-1D (26. 5. 2012), kar naj bi tudi bil razlog za neuspeh zadnjega mednarodnega prodajnega postopka delnic X. z oznako X. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica s temi trditvami izkazala pravno korist za izdajo ugotovitvene sodbe. Seštevek obstoječih in novopridobljenih deležev delnic z glasovalno pravico različnih oseb ni okoliščina v smislu druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Za vzpostavitev domneve usklajenega delovanja oseb na podlagi te določbe se namreč

Ker tožnice, skupaj z ostalimi družbami, potemtakem ne presegajo veljavnega (zvišanega) prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni (več) ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic. Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev možnosti uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic POSR, katerih imetnice so.

Ker je iz izpodbijane odločbe razvidno, da so tožnice skupaj imetnice 27,474-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico izdajateljice K. d. d., se pokaže, da je obravnavani delež nižji od novega prevzemnega praga. Ker tožnice potemtakem ne presegajo veljavnega prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ki bi v tem postopku očitno zasledovala cilj saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic). Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, izpodbijana prepoved ne posega več v pravni položaj tožnic, zaradi česar (vsaj glede uresničevanja glasovalnih pravic) nimajo več pravnega interesa za ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe. Kakšnega drugega pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe pa tožnice niso navedle. Sicer pa imajo tožnice (kljub izpodbijani odločbi Agencije) zakonsko predvideno možnost vložitve zahtevka za izdajo ugotovitvene

Zgolj z pavšalnim utemeljevanjem hipotetičnega nastanka škode zaradi ne-izvrševanja glasovalnih pravic pri morebitnem sprejemanju skupščinskih sklepov v ciljni družbi pa tožnica ni izkazala, da bi pri tako zatrjevani škodi šlo za težko popravljivo škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Pri tem namreč ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre le za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.

Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 9. januarja 2012. Tožeča stranka je tožbo vložila dan po izteku 8-dnevnega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo iz četrtega odstavka 64. člena Zpre-1, zato jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.

Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja. Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo. V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pom

Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.

Revizija zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep, ki ga v postopku sodnega varstva po ZTFI zoper odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 izda Vrhovno sodišče, ni dopustna.

Zakon je predvidel poseben postopek, v katerem pristojni organ (ATVP) ugotavlja relevantne okoliščine, v posledici katerih lahko s svojo odločbo začasno poseže v korporacijska razmerja delničarjev v ciljni družbi. Odločba, izdana v tem (upravnem) postopku, ima zato neposredni učinek na delničarje ciljne družbe. To pa izključuje upravičenje posameznega delničarja ciljne družbe, da bi tovrstno ugotovitev oziroma prepoved lahko uveljavljal s tožbenim zahtevkom v pravdnem postopku.

Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).