VSRS Sklep III Ips 107/2004

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Okrajno sodišče v Novem mestu (izvršilno sodišče) je štelo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi za neobrazložen in zato neutemeljen ter ga zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) pa je pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, izdani sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da predloženi izpisek odprtih postavk (z dne 2.4.2001) ni podpisan s strani odgovorne osebe in da zato nima lastnosti verodostojne listine iz 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Lastnosti verodostojne listine tudi ni priznalo predloženemu obračunu zamudnih obresti (št. 623-9528/01 z dne 2.4.2001), saj obsega račune, navedene v (pomanjkljivem) izpisku odprtih postavk. Sicer pa naj bi bil v obeh listinah kot dolžnik naveden neobstoječ subjekt.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je sklep sodišča druge stopnje izpodbijalo z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje naj bi namreč ne uporabilo določb 41. člena ZIZ in 108. člena ZPP, kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zahtevo za varstvo zakonitosti pa je vložilo tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje naj bi namreč nepravilno uporabilo 23. člen v zvezi z 2.

točko prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je predlagalo, da naslovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama, ki pa nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Sodišče pri odločanju o izvršilnem predlogu pazi na procesne in materialne (substančne) predpostavke, ki jih vsebuje ZIZ. Na podlagi njegovega 15. člena pa podredno (smiselno) upošteva tudi predpostavke, ki jih vsebuje ZPP.

Predlog za izvršbo je vloga, ki mora kot taka biti razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (drugi odstavek 105. člena ZPP). Zato mora predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obsegati sestavine iz drugega odstavka 105. člena ZPP (navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja). Priložena pa mu mora biti ena od verodostojnih listin v smislu tega zakona (drugi odstavek 41. člena ZIZ), ki jih ZIZ primeroma našteva v drugem odstavku 23. člena (tudi izpisek iz poslovnih knjig).

Vrhovno sodišče je na občni seji dne 30.6.2004 sprejelo načelno pravno mnenje, da je predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv, če mu ni priložen izvršilni naslov v pravilni oziroma kvalificirani obliki. Takšno mnenje je v skladu z mnenjem teorije, ki med procesne predpostavke izvršbe poleg obstoja izvršilnega naslova (listine, ki mora biti kot podlaga izvršbe priložena predlogu), pristojnosti sodišča, procesne legitimacije strank in procesnih rokov za vložitev predlogov šteje tudi formalno pravilnost in vsebino predloga za izvršbo.

Mnenje je bilo sicer sprejeto glede pomanjkljivega predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, s katerim "sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, ne pa kot z neutemeljeno zahtevo za izvršbo, če ni izpolnjena zahteva glede predložitve izvršilnega naslova oziroma glede njegove kvalificirane oblike (izvirnik oziroma overjen prepis, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ali verodostojna listina z izjavo o zapadlosti, kadar je ta potrebna - prvi odstavek 42. člena, drugi odstavek 17. člena in tretji odstavek 23. člena ZIZ)", vendar pa ga je smiselno mogoče uporabiti tudi glede pomanjkljivega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če predlogu za izvršbo ni priložena listina v pravilni oziroma kvalificirani obliki (drugi odstavek 23. člena ZIZ).

V obravnavani zadevi sta bila predlogu za izvršbo kot verodostojni listini priložena izpisek iz poslovnih knjig, ki (po ugotovitvi sodišča druge stopnje) ni bil overjen s strani odgovorne osebe, in obračun zamudnih obresti. Zato bi moralo sodišče (ob smiselni uporabi sprejetega načelnega pravnega mnenja) s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine ravnati kot z nepopolno vlogo - od upnika zahtevati, da ga dopolni (da predloži izpisek, ki bo overjen s strani odgovorne osebe) in mu za to določiti rok (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedeno velja tudi za morebitno pomanjkljivo označbo dolžnika na izpisku, oboje pa tudi za predloženi obračun zamudnih obresti.

Glede na navedeno je vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavljal, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da je bil predlog za izvršbo (zaradi z njegove strani ugotovljenih pomanjkljivosti) materialno pomanjkljiv. Predlog je bil namreč formalno pomanjkljiv, zaradi česar bi moralo izvršilno sodišče z njim ravnati kot z nepopolno vlogo.

Ker sodišče druge stopnje ob odločitvi ni pravilno uporabilo 2. točke prvega odstavka 55. člena in 23. člena ZIZ v njihovi materialnopravni vsebini, je zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z drugim odstavkom 41. člena ZIZ ni uporabilo 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev na drugi stopnji (2. točka prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 15. členom ZIZ), ki je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

Zato je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo ter sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim odstavkom 379. člena in drugim odstavkom 350. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).