VSL Sodba VI Kp 24955/2012

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:

obtoženi A. A.

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi pogodbe preslepil drugega s prikrivanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, za drugega pa je nastala premoženjska škoda, s tem,

da je kot odgovorna oseba gospodarske družbe B. s.p.:

1. dne 24. 8. 2007 na ... v ... z družbo C. d.o.o. kot leasingodajalcem sklenil pogodbo o finančnem leasingu številka .../07 za nakup osebnega vozila ..., številka šasije ..., v vrednosti 28.164,20 EUR, s katero se je zavezal, da bo obveznosti po pogodbi poravnal v 60 mesečnih obrokih po 306,07 EUR ter da bo osebno vozilo vrnil, v kolikor obveznosti po pogodbi ne bo izpolnjeval in bo leasingodajalec odstopil od pogodbe, česar pa ni storil, saj je plačal le nujni polog v višini 5.105,97 EUR, DDV v višini 4.694,03 EUR, stroške odobritve v višini 408,33 EUR in v celoti 13 obrokov in delno 14. mesečni obrok, ob sklenitvi pogodbe pa je leasingodajalcu prikril, da ima družba B. s.p. finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti, in je zadnji obrok po pogodbi poravnal oktobra 2008, zaradi neplačil pa je družba C. d.o.o. dne 28. 7. 2009 odstopila od pogodbe in zahtevala vrnitev vozila, A. A. pa kljub temu preostanka dolga ni poplačal niti ni vrnil osebnega vozila, s čemer je družbi C. d.o.o. nastala premoženjska škoda v višini 13.544,47 EUR;

2. dne 11. 9. 2008 na ... v ... z družbo C. d.o.o. kot leasingodajalcem sklenil pogodbo o finančnem leasingu številka .../08 za nakup tovornega vozila ..., številka šasije ..., v vrednosti 10.808,52 EUR, s katero se je zavezal, da bo obveznosti po pogodbi poravnal v 12 mesečnih obrokih po 640,71 EUR ter da bo vozilo vrnil, v kolikor obveznosti po pogodbi ne bo izpolnjeval in bo leasingodajalec odstopil od pogodbe, česar pa ni storil, saj je plačal le nujni polog v višini 3.120,00 EUR, stroške odobritve v višini 208,00 EUR in tri mesečne obroke, ob sklenitvi pogodbe pa je leasingodajalcu prikril, da ima družba B. s.p. finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti, in je zadnji obrok po pogodbi poravnal decembra 2008, zaradi neplačil pa je družba C. d.o.o. dne 4. 8. 2009 odstopila od pogodbe in zahtevala vrnitev vozila, česar pa A. A. ni storil, zaradi česar je družbi C. d.o.o. nastala premoženjska škoda v višini 5.952,76 EUR,

s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovana družba C. d.o.o. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 24.943,31 EUR napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, bremenijo proračun.

1Z v uvodu navedeno sodbo je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Sodišče mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za dejanje pod točko 1 določilo kazen sedmih mesecev zapora, za dejanje pod točko 1 pa kazen šestih mesecev zapora, ter nato enotno kazen eno leto zapora, preizkusno dobo pa odmerilo na tri leta. Obtožencu je določilo še posebni pogoj, da družbi C. d.o.o. v roku dveh let in šestih mesecev plača znesek 19.497,23 EUR. Odločeno je bilo tudi o premoženjskopravnem zahtevku družbe C. d.o.o. ter o stroških kazenskega postopka.

2Zoper sodbo se je zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku pritožil obtoženčev zagovornik. Višjemu sodišču je predlagal, da jo v izpodbijanem delu spremeni tako, da oškodovano družbo s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo po uradni dolžnosti.

4Ob preizkusu izpodbijane sodbe, opravljenem po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon iz razloga po 1. točki 372. člena ZKP. Dejanji, ki se mu očitata v izreku sodbe, nista kaznivi dejanji že po samem zakonu, saj v opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki očitanih kaznivih dejanj niti znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja.

5Kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 stori, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali za koga drugega premoženjska škoda. Prva izvršitvena oblika je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.

6V sodbi, s katero sodišče obtoženca spozna za krivega, morajo biti v dejanskem opisu očitanega kaznivega dejanja navedena tista dejstva in okoliščine, ki v okviru historičnega dogodka predstavljajo subjektivne in objektivne zakonske znake kaznivega dejanja. Pri konkretizaciji tistega, kar se obtožencu očita kot kaznivo, ni pomembno, ali je abstrakten opis dejanja sploh podan, niti ali so v abstraktnem opisu zakonski znaki kaznivega dejanja navedeni, pač pa morajo abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajati iz konkretiziranega opisa obtoženčevega ravnanja. Obravnavana opisa kaznivih dejanj sta s tega vidika pomanjkljiva, saj ne konkretizirata zakonskega znaka lažnivega prikazovanja oziroma prikrivanja dejanskih okoliščin ter s tem preslepitve oškodovane družbe.

7Tako je glede dejanja pod točko 1 kakor pri dejanju pod točko 2 opisano le, da je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu dne 24. 8. 2007 oz. dne 11. 9. 2008 leasingodajalcu, tj. družbi C. d.o.o., "prikril, da ima družba B. s.p. finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Opis izvršitvenega ravnanja, da bi v zadostni meri kazal na zavedanje obtoženca že ob sklenitvi (obeh) pogodb, da obveznosti, h katerim se je zavezal, (morda) ne bo izpolnil v celoti, bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obtoženec prikrival ali jih lažnivo prikazoval ter na ta način preslepil oškodovano družbo. Običajno bo šlo za dejstva o storilčevi socialno-ekonomski situaciji, o stanju na transakcijskih oz. poslovnih računih, o dinamiki plačil za (predhodne) storitve ali stvari, ipd., ki se v obravnavanem primeru nanašajo na obtoženca kot samostojnega podjetnika. Ali so bile v opisu dejanj zatrjevane "finančne težave" obtoženca dejansko takšne, da so morale že ob sklepanju obeh pogodb zanesljivo kazati (vsaj) na dopuščanje prepovedane posledice, ni jasno, saj citirana besedna zveza spričo svoje splošnosti ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, v kakšnih poslovnih okoliščinah je obtoženec - s.p. sklenil leasing pogodbe. Sploh ob navedbah, da je obtoženec poleg nujnega pologa, stroškov odobritve leasinga in davka po prvi pogodbi plačal "v celoti 13 mesečnih obrokov in delno 14. mesečni obrok", po drugi pa "tri mesečne obroke". Vsebino "finančnih težav" v poslovni realnosti obtoženca, obstoječih pa že ob sklenitvi pogodb, je tako mogoče različno razlagati, saj si je praktično nemogoče prestavljati podjetnika, ki tekom svojega poslovanja nikoli ne bi imel kakšnih "finančnih težav". Od strukture njegovih poslov, dinamike poslovanja oz. pričakovanih prilivov in odlivov ter njihove ročnosti, morebitnega trenda poglabljanja negativnega poslovnega izida, ipd., pa je odvisno, ali gre v konkretnem primeru za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti v celoti, ter v to vsaj privoliti. To storilčevo zavest pa lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve. Zato k (zadostni) razjasnitvi situacije ne prispeva niti abstraktni dodatek o obtoženčevem prikrivanju zavedanja, da "obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti".

8Dejanski opis obtožencu očitanih kaznivih dejanj predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravne obveznosti, ki ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pritožbeno sodišče, ob hkratni ugotovitvi, da iz opisov dejanj ne izhajajo zakonski znaki katerega drugega kaznivega dejanja, po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP obtožbe oprostilo. Pritožbenih navedb njegovega zagovornika posledično ni presojalo.

9Odločba o napotitvi oškodovane družbe C. d.o.o. na pravdo temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP, odločba o stroških pa na prvem odstavku 96. člena ZKP.