VSRS Sklep I Up 138/2014

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 396/2014-4 z dne 7. 3. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, vložene skupaj s tožbo, tako da je sklenilo, da se začasno odloži izvršitev odločbe Ministrstva za notranje zadeve, št. 2152-14/2013/10 (1324-03) z dne 12. 2. 2014, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) ugodila pritožbi stranke z interesom V. P. (v nadaljevanju pritožnik) in odpravila odločbo Upravne enote Domžale, št. 215-133/ 2013/27 (12181) z dne 1. 10. 2013, ter hkrati odločila, da se zahteva za registracijo spremembe zastopnika ŠK D. zavrne. Z odpravljeno odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se v register društev, ki ga vodi Upravna enota Domžale, vpiše sprememba zastopnika ŠK D., matična številka ..., in sicer je zastopnik društva A. B. s stalnim prebivališčem ..., Domžale (1. točka izreka), da pritožba ne zadrži vpisa spremembe v register društev (2. točka izreka) in da stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka).

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnik v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe prepričljivo in v zadostni meri izkazal verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi mu z morebitno izvršitvijo izpodbijane odločbe verjetno nastala. V skladu z načelom sorazmernosti koristi nasprotne stranke ne bodo v ničemer prizadete, prav tako pa ne bo prišlo do prizadetosti javne koristi, zato je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo. Tožnik je po svojem pravnem statusu pravna oseba zasebnega prava, ki kot takšna sama po sebi ne more delovati, temveč le preko delovanja svojega zastopnika, poslovno sposobne fizične osebe v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDru-1.

3Pritožnik v ugovoru zoper izpodbijani sklep navaja, da je bila sporna začasna odredba izdana na podlagi tožnikovih zavajajočih podatkov. S sprejetjem in vročitvijo drugostopenjske odločbe se je v registru vzpostavilo prejšnje zakonito stanje. Predlaga, da se izpodbijana začasna odredba v celoti odpravi, tožbeni zahtevek pa v celoti zavrne kot neutemeljen in tožniku naloži plačilo stroškov.

4Tožnik v odgovoru na ugovor prereka pritožnikovo aktivno legitimacijo, ker le – ta nima statusa študenta. Četudi bi se vzpostavilo prejšnje stanje in se za zastopnico društva ponovno imenovalo C. D., pa je imenovana podala svojo odstopno izjavo in noče več opravljati te funkcije.

5Tožena stranka v odgovoru na ugovor navaja, da je vpis v register društev zgolj deklarativne narave in služi pravnemu varstvu tretjih oseb, ki vstopajo v pravna razmerja z društvom in ki so se pri sklepanju pravnih poslov z društvom zanesla na podatke iz registra društev o tem, kdo je zastopnik društva. Z njeno odločitvijo, da se prvostopenjska odločba odpravi, zahteva za registracijo spremembe zastopnika ŠK D. pa zavrne, se je v registru društev vzpostavilo prejšnje stanje, zato meni, da je izpodbijani sklep o začasni odredbi I U 396/2014-4 nesmiseln in nepotreben.

6Vloge, ki jih je v obravnavani zadevi v tem pritožbenem postopku vložil pritožnik sam, Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 ni upoštevalo, saj pritožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

7Glede tožnikovega ugovora, da pritožnik, ker nima statusa študenta, ne izkazuje pravnega interesa, pa Vrhovno sodišče pripominja, da je bil pritožniku (po podatkih spisa) položaj stranke priznan že z odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 26. 6. 2013, zato je pritožnika glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 šteti kot stranko v tem upravnem sporu.

8Pravno sredstvo zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje pri odločanju o začasni odredbi, je sicer po izrecni določbi šestega odstavka 32. člena ZUS-1 pritožba. Ne glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožnikov ugovor štelo kot pritožbo.

9Pritožba je utemeljena.

10Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

11Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za preizkus zahteve za izdajo začasne odredbe. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (sklep I Up 124/2008 z dne 20. 3. 2008, I Up 141/2020 z dne 12. 5. 2010, I Up 227/2011 z dne 25. 5. 2011 in drugi) mora sodišče prve stopnje, ko gre za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, še prej opraviti preizkus, ali so podani pogoji (procesne predpostavke) za vsebinsko obravnavanje tožbe. Z vložitvijo tožbe v upravnem sporu pridobi tožnik možnost preventivnega varstva, ki je v tem, da lahko zahteva izdajo začasne odredbe po določbah 32. člena ZUS-1. Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je torej vložitev tožbe, ki mora biti popolna, razumljiva ter izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje.

12Ena izmed bistvenih procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje tožbe je, da je ta vložena po upravičeni osebi. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena v imenu tožeče stranke po v uvodu tega sklepa navedenih odvetnikih. Iz pooblastila z dne 21. 2. 2014, ki se nahaja v sodnem spisu, pa ni mogoče razbrati, kdo v imenu tožeče stranke je navedena odvetnika pooblastil za vložitev tožbe v obravnavani zadevi.

13Sodišče prve stopnje je sicer v uvodu izpodbijanega sklepa navedlo, da je pooblastilo dala A. B., vendar kot navedeno iz tožbi priložene dokumentacije in samega pooblastila ni razvidno, da je pooblastilo dala imenovana oseba, niti da je ta oseba bila upravičena dati navedeno pooblastilo.

14Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča že zaradi navedenega bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, pa Vrhovno sodišče še opozarja, da je sodišče prve stopnje z izdano začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 oziroma s tako imenovano odložitveno začasno odredbo odložilo izvršitev odločbe tožene stranke, ki jo je ta sprejela na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v celoti, torej tako v delu, s katerim je tožena stranka odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa, kot tudi odločitev, da se zavrne zahteva za registracijo spremembe zastopnika ŠK D.

15Sodišče prve stopnje je tako zadržalo izvršitev odločbe, ki pa se ne izvršuje, temveč učinkuje, oziroma ima odprava prvostopenjske odločbe posledice, določene v ZUP. Prav tako pa se ne izvršuje zavrnitev zahteve za registracijo spremembe. Stališče, da se odločitev o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke ne izvršuje oziroma da ni mogoče zadržati izvrševanja odločbe o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke, pa je Vrhovno sodišče že zavzelo npr. s sklepom I Up 369/2012 z dne 31. 7. 2012. Zato pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.

16Zakaj je sodišče prve stopnje (če je že menilo, da je njena izdaja nujno potreben ukrep za preprečitev težko popravljive škode) izdalo odložitveno in ne ureditveno začasno odredbo, saj gre za trajajoče razmerje, pa ni zadovoljivo pojasnilo zgolj z navedbami, da je tožnik sicer izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru zahteval ob sklicevanju na pravno podlago drugega oziroma tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, vendar da iz predloga za izdajo začasne odredbe in s strani tožnika navajanih razlogov izhaja, da tožnik predlaga izdajo začasne odredbe v skladu z določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1, in s sklicevanjem na tretji odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

17Sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, kakšne so konkretne posledice njegove odločitve, zato je zgolj sklepati, da je s svojo odločitvijo želelo doseči, da se izpodbijani prvostopenjski upravni akt ne odpravi, torej da učinkuje še naprej, to pa pomeni, da naj bi bila kot zastopnica tožnika v register vpisana A. B., katero je tudi sicer tožnik podrejeno predlagal, da se postavi za začasno skrbnico tožnika do pravnomočnosti sodne odločitve.

18Zahteva za izdajo začasne odredbe in izdana začasna odredba sta tako v bistvu vsebinsko identična tožbenemu zahtevku. Tudi v takih primerih je začasno odredbo sicer možno izjemoma izdati, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje oziroma je treba pred izdajo opraviti tako imenovan test reverzibilnosti (odločba Ustavnega sodišča RS Up-275/97, sklep Vrhovnega sodišča I Up 59/2013).

19Tega testa pa sodišče prve stopnje zgolj s sklicevanjem na navedbe v zahtevi za izdajo začasne odredbe in v tožbi ni opravilo oziroma izdaje začasne odredbe ne more obrazložiti zgolj z navedbo, da je tožnik po svojem pravnem statusu pravna oseba zasebnega prava, ki kot takšna sama po sebi ne more delovati, temveč le preko delovanja svojega zastopnika, poslovno sposobne fizične osebe v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDru-1, še zlasti ob dejstvu, da odločitev tožene stranke v bistvu pomeni le, da se vzpostavi prvotno stanje, to je, da je kot zastopnica društva v register vpisana še naprej C. D.

20Ker je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča že zaradi navedenega bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), se Vrhovno sodišče v presojo ostalih pritožbenih ugovorov ni spuščalo, ampak je na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti pomanjkljivosti, navedene v tem sklepu.

21Ker je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek prvostopenjskemu sodišču, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, ki se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pridržalo odločitev o stroških postopka za končno odločbo.