VSC sklep EPVDp 52/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 7. 11. 2010, to je A, AM, A1, A2, B, B1 in G kategorije motornih vozil, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Storilec v pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča, da naj bi na dan 7. 11. 2010 imel veljavno vozniško dovoljenje, zmotna, saj na ta dan vozniškega dovoljenja sploh ni imel. Prenehala mu je veljati na podlagi odločbe Okrajnega sodišča v Novi gorici že v začetku leta 2010, vozniški izpit pa je opravil šele 29. 11. 2010 v Ljubljani in je bilo vozniško dovoljenje izdano naslednjega dne 30. 11. 2010. Sodišče ne bi smelo upoštevati točk, izrečenih za prekršek v času, ko ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Točke se namreč lahko seštejejo le imetniku vozniškega dovoljenja in to le za čas, ko ima vozniško dovoljenje in za prekrške storjene v času, ko je imel veljavno vozniško dovoljenje. Osebi, ki vozniškega dovoljenja sploh nima, pa točk ni mogoče seštevati. Tako ne morejo vzdržati ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi storilec od 7. 11. 2010 do izdaje izpodbijanega sklepa dosegel skupaj 34 kazenskih točk.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 8. 2013, ki je postala pravnomočna 6. 1. 2014 izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek po petem odstavku v zvezi z D točko četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in s plačilnim nalogom P. p. M. z dne 3. 3. 2012, ki je postal pravnomočen 19. 3. 2013, izrečenih 16 kazenskih točk zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Iz overjenih fotokopij odločb o prekrških, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke (priloge C1 do C3 spisa) pa izhaja, da je storilec prekršek, za katerega mu je bilo izrečenih 16 kazenskih točk, storil 3. 3. 2012, prekršek, za katerega mu je bilo18 kazenskih točk, pa je storil 7. 11. 2010. Ker se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, tega pa je glede na zgoraj navedeno, storilec storil 7. 11. 2010, je sodišče prve stopnje izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 7. 11. 2010. Vendar pa je pri tem sodišče prve stopnje v zvezi z imetništvom vozniškega dovoljenja ugotovilo, da ima storilec vozniško dovoljenje številka 128984, ki je bilo izdano 30. 11. 2010, torej po storitvi prekrška, za katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk, ni pa preverjalo, ali je storilec imel vozniško dovoljenje tudi na dan 7. 11. 2010 (1), čeprav iz izpisa iz skupne evidence kazenskih točk izhaja, da je pri prekršku, storjenem 7. 11. 2010 vpisano vozniško dovoljenje s številko 17871, ki je bilo izdano 10. 11. 2005. Upoštevajoč navedeno pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni v popolnosti raziskalo odločilnih dejstev glede storilčevega vozniškega dovoljenja, ker ni ugotavljalo zakaj ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisani vozniški dovoljenji z različnima številkama in različnima datumoma izdaje. V kolikor je namreč storilcu res bilo s sodno odločbo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja s številko 17871, ki je bilo izdano 10. 11. 2005, kakor zatrjuje storilec v pritožbi, česar pa pritožbeno sodišče zaradi pomanjkljivih podatkov v spisu v zvezi s tem ne more preveriti, bi morale biti kazenske točke za dne 7. 11. 2010 storjeni prekršek storilcu izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk, saj četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se iz evidence se izbrišejo tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.Izbriše pa se tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečeno s sodbo ali sklepom sodišča, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju veljavnosti istega vozniškega dovoljenja.

Iz citirane določbe četrtega odstavka 207. člena ZP-1 je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče zaključiti, da se kazenske točke pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje. Tako v primeru, če je storilcu že bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja številka ..., izdanega 10. 11. 2005, pri presoji pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja številka ..., ki ga je storilec pridobil 30. 11. 2010, ni mogoče upoštevati 18 kazenskih točk, ki so storilcu bile izrečene s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 8. 2013 za prekršek, ki ga je storil 7. 11. 2010, torej preden je pridobil vozniško dovoljenje št. ... (primerjaj s sklepoma Višjega sodišča v Celju PRp 58/2006 in PRp 86/2006, oba z dne 10. 11. 2006).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1), saj v spisu ni podatkov o storilčevem vozniškem dovoljenju št. 17871 izdanem dne 10. 11. 2005.

Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej preveriti podatke o storilčevem vozniškem dovoljenju št. 17871, izdanem dne 10. 11. 2005 in v kolikor je to prenehalo veljati, kot trdi storilec v pritožbi, preveriti tudi, zakaj so kljub določbi, storilcu bile vpisane kazenske točke po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 8. 2013, ki je postala pravnomočna 6. 1. 2014.

-----

Op. št. (1): Pri tem se je sodišče prve stopnje očitno zaneslo na dejstvo, da je bila stranska sankcija 18 kazenskih točk storilcu izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 4203/2010 z dne 6. 8. 2013, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani PRp 799/2013 z dne 18. 12. 2013 (prilogi C1 in C2). Vendar niti iz izreka, niti iz obrazložitve navedenih sodb ni razvidno, da bi se omenjeni sodišči posebej ukvarjali z vprašanjem, ali je storilec v času storitve prekrška po teh dveh sodbah imel veljavno vozniško dovoljenje ter sta mu izrekli oziroma potrdili izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk, pri čemer sta verjetno sledili sodni praksi, ki jo je vpeljala odločba oziroma sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 53/2012 z dne 18. 9. 2012.