VSM sklep I Cp 478/2004

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov
postopek.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo predlagateljici A. V. roditeljsko pravico preko polnoletnosti za njeno hčerko M. P., rojeno 09.08.1985. Citirani sklep z laično pritožbo izpodbija pradlagateljica. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi s drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka in sicer stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred

sodiščem (8. točka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zakon o nepravdnem postopku v uvodnih določbah izrecno določa, da je v vseh postopkih potrebno zagotoviti enako varstvo pravic (4. člen ZNP). Sodišče mora dati vsem udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev in o zbranem procesnem gradivu. To velja tudi za osebe o katerih statusu se odloča, saj je za popolno prepričanje sodišča pomembno, da sodnik sam vidi osebo, poskuša z njo vzpostaviti stik, ter si tako ustvari mnenje o tem, kakšno je njeno stanje. Samo v primerih, ko sodnik presodi, da bi zaslišanje škodovalu zdravju osebe ali da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče, se zaslišanje lahko opusti. Možnost, da se opusti zaslišanje pa v ničemer ne posega v pravice te osebe, da se v postopku izjavi. Tudi v primerih, ko je komunikacija z osebo o katere statusu se odloča težka, se njenih izjav ne more nadomestiti z

izjavami neke druge osebe. Takšno pravno naziranje temelji na določbah 60. člena v zvezi s 47. členom ZNP. To pa pomeni, da mora sodišče prve stopnje osebo, proti kateri se predlaga podaljšanje roditeljske pravice, zaslišati. Za morebitno opustitev zaslišanja pa je dolžno navesti razloge, v skladu s 47. členom ZPP. V tej zadevi sodišče ni zaslišalo M. P. in tudi ni navedlo razlogov za opustitev zaslišanja. Iz izvedeniškega mnenja pedopsihiatra izhaja, da je z M. P. možno opraviti razgovor. S takim nezakonitim postopanjem pa je sodišče prve stopnje M. P. kršilo pravico do obravnavanja in s tem zagrešilo zgoraj citirano absolutno bistveno kršitev postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje z zaslišanjem M. P. zagrešeno kršitev postopka odpravilo, ter o zadevi ponovno odločilo. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

Pri tem pa velja dodati, da je za ponovno odločanje v predmetni zadevi stvarno pristojno okrožno sodišče. Pristojnost okrožnega sodišča izhaja iz določbe 10. a

člena v povezavi s 40. in 42. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR-C. Tako bo okrožno sodišče o podaljšanju roditeljske pravice (118. člen ZZZDR) odločalo po pravilih nepravdnega postopka (tretje poglavje - potopek za podaljšanje in prenehanje roditeljske pravice).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.