118. člen ZZZDR-UPB1

Ker predlagateljica za izvajanje roditeljske pravice ni sposobna, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravo, ko ni podaljšalo roditeljske pravice predlagateljice za njuna otroka (nasprotna udeleženca), pač pa je tak predlog zavrnilo (oziroma zavrglo kolikor je glede sina posegal v sklep o skrbništvu).

Na podlagi določbe drugega odstavka 118. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter določbe drugega odstavka 59. člena ZNP se postopek za podaljšanje roditeljske pravice lahko izvede tudi po polnoletnosti osebe, za katero se predlaga podaljšanje roditeljske pravice. Zakon predloga staršev za podaljšanje roditeljske pravice otroku po njegovi polnoletnosti časovno ne omejuje. Zaradi varovanja otrokovih koristi pa je potrebno predlog za podaljšanje roditeljske pravice praviloma vložiti že pred polnoletnostjo otroka ali čim prej po polnoletnosti otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase. Odločba sodišča v postopku podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti osebe namreč zajame tudi čas od dopolnjene polnoletnosti, kar pomeni, da se za nazaj izključi domneva, da je taka oseba z doseženo polnoletnostjo bila sposobna sama varovati svoje interese. To pa še ne pomeni, da takega predloga ni smotrno vložiti, ko je otrok star 35 let, in to zlasti v primeru, ko je že na prvi pogled razvidno, da otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti tudi po polnoletnosti ni mogel skrbeti zase in so zanj dejansko skrbeli njego

Če je roditeljska pravica obstajala do polnoletnosti, jo je treba podaljšati (in to obema staršema), razen če bi bili podani razlogi za njen odvzem. Drugih omejitev za podaljšanje roditeljske pravice prek polnoletnosti oziroma pogojev za njeno priznanje prek polnoletnosti naša zakonodaja ne pozna. Povedano drugače: predlog za podaljšanje roditeljske pravice lahko sodišče zavrne le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih zakon določa, da se roditeljska pravica odvzame.

Tožnika, ki je živel v zunajzakonski skupnosti in ki je imel s partnerko tudi skupnega otroka, ni mogoče šteti za družinskega člana pokojnega zavarovanca (očeta), ki bi ga bil slednji dolžan preživljati in bi ga tudi preživljal do svoje smrti (tožnika je bila dolžna preživljati njegova zunajzakonska partnerica). Iz tega razloga tožnik ob očetovi smrti ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, četudi je že pred smrtjo postal popolnoma nezmožen za delo.

Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice. Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.

To pa pomeni, da mora sodišče prve stopnje osebo, proti kateri se predlaga podaljšanje roditeljske pravice, zaslišati. Za morebitno opustitev zaslišanja pa je dolžno navesti razloge, v skladu s 47. členom ZPP.

Aktivno legitimiran za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja je oškodovanec sam, torej tisti, ki mu je kdo prizadel telesno poškodbo ali zdravje (prvi odstavek 195. člena ZOR). Na to ne vpliva, da je oškodovanec mladoleten ali da je podaljšana roditeljska pravica njegovih staršev (118. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), kot je to primer v tej zadevi. Starši imajo namreč samo vlogo zastopnikov (prvi odstavek 107. člena ZZZDR). Za odločitev o zahtevkih iz drugega odstavka 195. člena ZOR seveda ni dovolj le ugotoviti, kakšen bi bil zaslužek oškodovanca, če ne bi pretrpel telesne poškodbe ali ne bi bilo prizadeto njegovo zdravje, marveč tudi, v kolikšnem obsegu so iz teh razlogov povečane njegove potrebe in kolikšna naj bo denarna odmena v obliki rente za to (pri čemer pa se zahtevka zaradi izgube zaslužka in zaradi zmanjšanih ali uničenih možnosti za nadaljnji razvoj in napredovanje praviloma izključujeta). Seveda pa mora oškodovanec, ki uveljavlja več zahtevkov na podlagi citiranega predpisa, opredeliti vsakega posebej, ker tu ne gre za enotno odškodnino, saj imajo posamezni zahtevki povsem drugačno dejans