VSC sklep Cp 559/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke, vloženo dne 18. 5. 2012, dopolnjeno dne 20. 10. 2012, 30. 11. 2012 in 13. 6. 2013.

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka sama ter po pooblaščencu. Tožnik pritožbeno navaja, da je vse relevantne listinske dokaze in vloge pravočasno poslal sodišču prve stopnje, zato so navedbe v izpodbijanem sklepu neresnične in neutemeljene ter se jih ne da preizkusiti. Poudarja, da ima dokazilo s pošte, ki dokazuje, da je sodišču prve stopnje poslal več kot 30 listin. Navedel je točno določen sporni zahtevek, naziv spora ter vrednost spora, kar so obligatorne sestavine tožbe. Sklicuje se na posamezne določbe ZPP ter predlaga, da tožena stranka poravna finančni dolg, ki ga je utrpel z njene strani.

Pooblaščenec tožnika pa pritožbeno uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter navaja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in nejasna, saj sodišče ni pojasnilo, kateri naj bi bili drugi podatki, ki jih mora imeti vsaka vloga, zato mu očita bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Nadalje navaja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni postavil določenega in izvršljivega zahtevka in da ni navedel, o čem naj sodišče odloča. Takšno stališče sodišča je v nasprotju z listinami v spisu, to je vlogami, ki jih je vložil tožnik in v katerih je večkrat opredelil svoj zahtevek. Že v tožbi z dne 18. 5. 2013 je jasno navedel, da pričakuje plačilo škode v znesku 9.293,99 EUR ter pojasnil, kaj zajema navedeni znesek, v tožbi pa je tudi izrecno navedel, da zahteva, da pristojno sodišče izda odškodninski zahtevek v navedenem znesku. Zahtevek tožnika po tej plati ni bil sporen, saj so sodišča kot vrednost zahtevka upoštevala vrednost spora, navedenega s strani tožnika. Tudi upravno sodišče je v sklepu, s katerim je zadevo odstopilo v postopek Okrajnemu sodišču v Ljubljani, navedlo, da tožnik uveljavlja zahtevek v višini 9.643,00 EUR, kar po mnenju tožnika zadošča za opredelitev tožbenega zahtevka. Kolikor pa tožnik ni postavil zahtevka glede stranskih terjatev, pa zaradi tega tožba ni nepopolna. Nadalje navaja, da je glede dejstev, na katera opira svoj zahtevek, tožnik v svojih vlogah (npr. v vlogi z dne 30. 4. 2013) večkrat pojasnil, da je do njegovega oškodovanja prišlo pri pisanju poklicne mature iz izpita tehnologija prometa, ko mu je A. A. v dogovoru z B. K. nedopustno odvzela formule, potrebne za pisanje naloge, s tem pa mu preprečila uspešno opravljanje izpita. Tožnik je s temi navedbami v zadostni meri opredelil dejansko podlago svojega zahtevka in sodišču omogočil obravnavanje njegove tožbe. Tudi iz odgovora na tožbo prvotožene stranke je nenazadnje razvidno, da se je lahko opredelila do navedb tožnika. Prav tako je tožnik v postopku predložil potrebne dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe v skladu z določbami ZPP, glede naslova tretje tožene stranke pa poudarja, da je ta pomanjkljivost lahko razlog le za zavrženje tožbe zoper tretje toženo stranko. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

V drugem odstavku 105. člena ZPP je določeno, da morajo biti vloge razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno (četrti odstavek 105. člena ZPP).

Za tožbo je v prvem odstavku 180. člena ZPP določeno, da mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče v določenem roku zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi in tretji odstavek 108. člena ZPP), v zahtevi pa mora vložnika opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (sedmi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago v obravnavanem primeru, ko je prejelo spis v tej pravdni zadevi, pravilno ugotovilo, da je tožba tožeče stranke skupaj z njenimi dopolnitvami z dne 20. 10. 2012, 30. 11. 2012 in 13. 6. 2013 nepopolna in nerazumljiva, zato je tožečo stranko s sklepom z dne 28. 5. 2013 v skladu s prvim in tretjim odstavkom 108. člena ZPP pravilno pozvalo, da jo v postavljenem roku 15 dni ustrezno dopolni oz. popravi tako, da bo le-ta obsegala določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, tj. navedbo sodišča, stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Prav tako je sodišče prve stopnje v navedenem sklepu tožečo stranko pravilno opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnala v skladu z zahtevo sodišča (sedmi odstavek 108. člena ZPP).

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni dopolnila in popravila tožbe v skladu s pozivom z dne 28. 5. 2013. V vlogi z dne 13. 6. 2013 (list. št. 54 spisa) namreč tožeča stranka še vedno ni določno postavila tožbenega zahtevka, ki je bistvena sestavina tožbe, o katerem naj bi sodišče prve stopnje odločalo, sploh upoštevaje dejstvo, da je tožbo naperila zoper tri tožene stranke, temveč je sodišču prve stopnje zgolj predložila določene listinske dokaze. Pritožba se v tem delu neutemeljeno sklicuje na opredelitev tožnika v tožbi z dne 18. 5. 2013, da zahteva plačilo škode v skupnem znesku 9.293,99 EUR, kar naj bi po mnenju pritožbe zadoščalo za opredelitev tožbenega zahtevka, saj navedeno ne predstavlja konkretnega in določno postavljenega tožbenega predloga, o katerem naj odloča sodišče prve stopnje (prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2005, 2. knjiga, str. 122, 123). Že ta razlog, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, utemeljuje odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nepopolne tožbe na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP.

Pritožbeno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Odločitev sodišča prve stopnje vsebuje razloge, ki omogočajo njen preizkus, obrazložitev sodišča prve stopnje pa ni nejasna, saj je pojasnilo, da druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (pa jih tožba tožeče stranke ne vsebuje), predstavlja navedba stalnega oz. začasnega prebivališča tretje tožene stranke, kar pa ob zgoraj obrazloženem niti ni bistvenega pomena, saj je razlog za zavrženje tožbe že v izostanku navedbe določno in konkretno opredeljenega tožbenega zahtevka. Ob upoštevanju slednjega tožeča stranka odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti niti s pritožbenimi navedbami o tožbeno zatrjevanih dejstvih, na katera je tožnik opiral zahtevek in o (pravočasno) predloženih dokazih. Pritožbeno sodišče ob tem le še pojasnjuje, da je za popolnost dejstev v zvezi z odškodninskim tožbenim zahtevkom potrebna opredelitev predpostavk odškodninske obveznosti v razmerju do vsake tožene stranke (protipravno ravnanje, nastanek škode in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo).

Pritožbeno uveljavljeni razlogi tožeče stranke ob obrazloženem niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi ni zasledilo nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (

2točka 365. člena ZPP

).

Tožeča stranka sama krije stroške, priglašene v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, saj s pritožbo ni bila uspešna (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).