VSRS Sodba IV Ips 110/2013

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep se v 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču v novo odločanje
.

A.

1Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 7. 4. 2011 postopek izvrševanja uklonilnega zapora zoper storilca U. Z. ustavilo ter odločilo, da se globa v znesku 720,00 EUR izterja v postopku prisilne izterjave. Zoper ta sklep je storilec vložil ugovor, ki ga je sodišče s sklepom z dne 19. 5. 2011 kot nedovoljenega zavrglo.

2Zoper sklep z dne 7. 4. 2011 vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in zaradi nepravilne uporabe določb 202. b in 202. c člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. Opozarja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo, ne da bi pred tem v skladu z 202. c členom ZP-1 obravnavalo storilčev predlog za nadomestitev globe z opravljanjem dela v splošno korist in o tem odločilo s sklepom. Izrek sklepa je po mnenju vrhovne državne tožilke tudi v nasprotju z njegovo obrazložitvijo, iz katere izhaja, da je sodišče dejansko ugodilo predlogu storilca in izvedlo postopek nadomestitve globe z delom v splošno korist. Odločitev je sprejelo po pojasnilu Centra za socialno delo Kranj (v nadaljevanju CSD), da za storilca prekrška niso uspeli najti ustrezne organizacije, v kateri bi lahko opravljal družbeno koristno delo. Iz odgovora CSD po mnenju vrhovne državne tožilke tudi ni razvidno, da bi CSD skrbno in natančno preveril vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri bi storilec lahko opravil naloge v splošno korist. Da CSD svojega dela ni opravil dovolj skrbno, izhaja tudi iz predloga storilca, ki je sodišču ponudil, da bi delo opravljal v Domu starejših občanov v Preddvoru, tako kot mu je bilo to omogočeno v primeru drugega prekrška. Po presoji vrhovne državne tožilke je bila prvotno dodeljena pravica opravljati delo v splošno korist preklicana izključno zaradi nemožnosti izpolnitve, ki pa izvira s strani države, zaradi česar storilca ne morejo zadeti negativne posledice. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovi zagovornici K. B., odvetnici v Kranju. Storilec se v izjavi z dne 26. 9. 2013 pridružuje navedbam v zahtevi ter opozarja še na sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 25/2009 in na nekatere odločbe višjih sodišč. Meni, da mu je sodišče odvzelo že dodeljeno pravico, da bi opravil delo v splošno korist, čeprav krivda za odvzem pravice ni bila na njegovi strani, temveč na strani države.

B.

4Uklonilni zapor predstavlja poseben prisilni ukrep, katerega namen je, da storilca prekrška sili k plačilni disciplini, to je k plačilu globe, ki mu je bila izrečena zaradi storjenega prekrška (prvi odstavek 19. člena ZP-1). Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ali zaradi svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (peti odstavek 19. člena ZP-1). Možnost nadomestitve globe z delom v splošno korist je torej predvidena za storilce prekrškov, ki zaradi svojega slabega premoženjskega stanja niso sposobni plačati izrečene globe. To možnost lahko storilci izkoristijo v postopku določitve uklonilnega zapora (202.b člen ZP-1), lahko pa tudi po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora (prvi odstavek 202.c člena ZP-1), kot tudi med prestajanjem uklonilnega zapora (tretji odstavek 128. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij; v nadaljevanju ZIKS-1) in v postopku prisilne izterjave globe (20. člen ZP-1).

5Sodišče o navedbah iz predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist opravi poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe (tretji odstavek 202.c člena ZP-1). Če predlog ni utemeljen, ker ni razlogov za nadomestitev globe, ga s sklepom zavrne, če pa je predlog utemeljen, sodišče pripravi predlog konkretne naloge in ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo ter ga pozove, da na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno organizacijo (drugi in četrti odstavek 202.c člena ZP-1). Sodišče ugodi predlogu storilca s sklepom o nadomestitvi globe, s katerim se določijo tudi vrsta, organizacija in trajanje naloge, ki jo mora storilec opraviti (peti odstavek 202.c člena ZP-1).

6Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je sodišče

s sklepom z dne 8. 7. 2010 odločilo, da se storilcu U. Z. določi uklonilni zapor, ker storilec ni plačal globe v višini 720,00 EUR. Storilec je v vlogi z dne 2. 8. 2010 navedel, da globe ne more plačati, opisal je svoje slabo premoženjsko stanje ter predlagal, da se plačilo globe nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Iz dopisa, ki ga je sodišče dne 26. 8. 2010 posredovalo CSD v Kranju, izhaja, da je sodišče glede na razpoložljive podatke o premoženjskem stanju storilca ocenilo, da je storilčeva prošnja za nadomestitev globe z deli v splošno korist utemeljena, zato je v skladu z 202.c členom ZP-1 predlagalo, da CSD na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno

organizacijo, pri kateri bo lahko storilec opravljal delo v splošno korist (144 ur). CSD Kranj je z dopisom z dne 2. 3. 2011 sodišče obvestil, da se je storilec odzval na razgovor v zvezi z opravljanjem splošno koristnega dela, vendar jim zanj ni uspelo najti ustrezne organizacije, kjer bi to delo lahko opravljal.

7Na podlagi tega dopisa je sodišče izdalo izpodbijani sklep z dne 7. 4. 2011,

s katerim je postopek izvrševanja uklonilnega zapora zoper storilca ustavilo ter odločilo, da se globa v znesku 720,00 EUR izterja v postopku prisilne izterjave. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je predlogu storilca ugodilo in v postopku nadomestitve globe z deli v splošno korist pozvalo CSD, da za storilca pripravi predlog konkretnega dela, ki bi ga storilec opravil namesto plačila globe. Ker

CSD za storilca ni mogel najti primerne organizacije, je sodišče presodilo, da odgovornost za nezmožnost nadomestitve plačila globe z deli v splošno korist ni na strani storilca, temveč na strani države, ki je storilcu, ki sicer izpolnjuje

pogoje, dolžna zagotoviti opravljanje del.

8Vrhovna državna tožilka utemeljeno opozarja, da sodišče o storilčevem predlogu za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist z izpodbijanim sklepom ni odločilo, saj predlogu ni niti ugodilo niti ga ni zavrnilo. Podano pa je tudi nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa, iz katerega med drugim izhaja, da se globa izterja v postopku prisilne izterjave, in njegovo obrazložitvijo, iz katere je razvidno, da storilec dejansko izpolnjuje pogoje za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog. Ker ni tako ravnalo, je iz razlogov, ki niso v sferi storilca, izničilo smisel ukrepa socialne države (2. člen Ustave RS), da se storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne zmore plačati izrečene globe, ta sankcija nadomesti z opravo nalog v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti.

9Po presoji Vrhovnega sodišča mora biti ob izpolnjenih zakonskih pogojih vsakomur zagotovljena možnost nadomestitve globe z opravo del v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti, zato morajo država oziroma lokalne skupnosti poskrbeti, da bi pravico, ki jo daje zakon, lahko vsi upravičenci tudi uresničili. V ta namen so samoupravne lokalne skupnosti dolžne zagotavljati delovne naloge in izvajalske organizacije za izvrševanje dela v splošno korist (13. člen ZIKS-1). Opustitev te dolžnosti pa ne more imeti negativnih posledic za storilca, ki sicer izpolnjuje pogoje za nadomestitev globe z opravo del v splošno korist in je takšna dela tudi pripravljen opraviti.

C.

10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani sklep v 2. točki razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).