VSL sklep Cst 466/2013

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika.

2Dolžnik je v pritožbi navedel, da mu predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil vročen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžnik v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče predlog za začetek postopka vročati na naslov prebivališča, ker je upnik predlagal začetek osebnega stečaja, in ne na naslov, na katerem opravlja dejavnost samostojnega podjetnika, sicer pa tudi na ta naslov ni bila opravljena vročitev. Dolžnik smiselno zatrjuje kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, vendar neutemeljeno. Glede vročanja na naslov prebivališča višje sodišče ugotavlja, da je bilo neuspešno - sodno pismo se je vrnilo z oznako „preseljen“ - kljub temu, da je dolžnik sedaj v pritožbi navedel isti naslov (R.).

5Stečajni postopek nad podjetnikom se res opravi kot osebni stečaj (prim. 381. člen ZFPPIPP), vendar pa v zakonu ni podlage, da bi se pisanja v predhodnem postopku vročala le na naslov prebivališča (prim. 383. člen in prvi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Dolžnik je bil samostojni podjetnik, zato je sodišče predlog za začetek postopka pravilno vročalo na naslov, vpisan v poslovni register, to je K. c. 36 (tretji odstavek 139. člena ZPP). Iz obvestila o prispelem pismu izhaja, da je pošta na naslovu iz poslovnega registra 17. 9. 2013 pustila obvestilo o prispelem sodnem pismu, saj na tem naslovu dolžnik v času vročanja ni posloval oziroma je bil preseljen, kot izhaja iz potrdila pošte. Skladno z že citirano določbo tretjega odstavka 139. člena in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje tako opravljeno vročitev pravilno štelo za veljavno. Po določbi četrtega odstavka 142. člena in tretjega odstavka 139. člena ZPP se namreč šteje, da je vročitev pravilno opravljena s potekom petnajstega dne po puščenem obvestilu o prispelem sodnem pismu na naslovu iz poslovnega registra, če dolžnik v tem roku osebno ne prevzame pisanja. Dolžnik v pritožbi le pavšalno izpodbija pravilnost vročitve na naslovu iz poslovnega registra. Vendar pa zgolj navedba, da pošiljke ni prejel, da mu niti ni znano, komu je bila vročena, ne da bi se opredelil do konkretnih dejstev v zvezi z vročitvijo, kot jih izkazuje vročilnica v spisu, ne zadošča. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je resnično tisto, kar je na njej napisano, dolžnik pa nasprotnega ni niti konkretno zatrjeval niti dokazoval (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP). Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka ni podana. Vročanje na naslovu prebivališča, ki očitno ni bilo uspešno, saj se je sodno pismo vrnilo na sodišče z oznako „preseljen“, na odločitev višjega sodišče zaradi povedanega ne more vplivati.

6Dolžnik je v pritožbi izpostavil kršitev ustavnih pravic do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave) in svobode dela (49. člen Ustave), vendar neutemeljeno. Ne samo, da je dolžnik s temi pritožbenimi navedbami prekludiran, saj jih ni pravočasno uveljavljal v postopku na prvi stopnji (pri odstavek 337. člena ZPP) - enako velja za zatrjevano nezadolženost - te navedbe tudi niso utemeljene. Posledica začetka stečajnega postopka je le prenehanje opravljanja svobodne gospodarske dejavnosti (74. člen Ustave), razlog za to pa je insolventnost, zato zakon (ZFPPIPP) v tem primeru podjetništvo omejuje.

7Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.