VSL sklep I Cp 2421/2013

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda H., za čas enega leta do dne 13. 8.2014 (I. točka izreka) in da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II. točka izreka).

2Pritožbo sta vložila odvetnik nasprotnega udeleženca in Socialno varstveni zavod H. (v nadaljevanju SVZH).

3Odvetnik nasprotnega udeleženca v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče se lahko dolžnosti zaslišanja osebe z duševno motnjo razbremeni le izjemoma, in sicer če na podlagi neposrednega stika oceni, da zaslišanje zaradi njenega zdravstvenega stanja ni mogoče (drugi odstavek 32. člena Zakona o duševnem zdravju – v nadaljevanju ZDZdr). Sodišče bi moralo nujno zagotoviti vsaj osebni stik in se ne zadovoljiti z napačnim sklepom, da se je nasprotni udeleženec prostovoljno odločil, da na narok ne bo prišel. Upoštevati je tudi treba, da mu je bilo vabilo na narok vročeno na podlagi fikcije vročitve, kar pomeni, da obstaja velika možnost, da se z vsebino pošiljke ni seznanil oziroma je ni razumel. Nasprotnemu udeležencu je bila namreč že 4. 11. 2005 s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki delno odvzeta poslovna sposobnost. Za zakonit postopek sprejema v varovani oddelek bi moralo sodišče nasprotnega udeleženca ponovno vabiti oziroma prek centra za socialno delo na ustrezen način zagotoviti njegovo navzočnost. Ker nasprotni udeleženec ni bil zaslišan, niti se sodišče ni z osebnim stikom prepričalo, da zaslišanje ni možno, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadržanje v varovanem oddelku predstavlja hud poseg v človekovo svobodo je zato dopusten le kot skrajni ukrep. Morebitno še tako neobičajno vedenje pridržane osebe še ne daje podlage za prisilno pridržanje. Že iz izpovedbe LK izhaja, da bi bilo nasprotnega udeleženca primerno namestiti za daljše obdobje, vendar to ne pomeni avtomatično obdobja enega leta. Upoštevati je tudi treba, da sodišče prve stopnje ni zagotovilo neposrednega stika z nasprotnim udeležencem. Odločitev o namestitvi za najdaljše možno obdobje očitno ne upošteva zahteve, da mora biti zdravstveni poseg sorazmeren z njegovim namenom (drugi odstavek 8. člena ZDZdr). Trajanje namestitve je strokovno vprašanje, na katerega ne more odgovoriti sodišče samo, ampak bi moralo pomembne okoliščine ugotavljati s pomočjo izvedenca psihiatra, česar ni storilo. Izpodbijani sklep se opira na izpoved predlagatelja, ki ima že v osnovi diametralno nasprotujoč položaj od nasprotnega udeleženca. Zaradi tega je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v I. točki razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4SVZH v pritožbi trdi, da je bilo v postopku nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Trdi, da ga je Center za socialno delo zaprosil za podajo mnenja o izpolnjevanju pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca v zavod in da je v mnenju navedel, da trenutno ne razpolaga s takim številom strokovnih resursov in prostorskih zmogljivosti, da bi nasprotnemu udeležencu mogli nuditi socialnovarstvene storitve. V skladu s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter center za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije je varovani oddelek sestavljen iz ene ali več bivalnih enot, v posamezni bivalni enoti pa je lahko največ 12 oseb. Ne strinja se s stališčem izpodbijanega sklepa, da ne more upoštevati mnenja glede možnosti namestitve. Sodišče bi moralo v skladu s sodno prakso (VSC Cp 178/2013) prositi za mnenje še ostale posebne socialnovarstvene zavode v Sloveniji, ki so bližje domu nasprotnega udeleženca. Po podatkih Ministrstva za družino, delo in socialne zadeve ni zavoda, ki ne bi imel tudi varovanega oddelka. Poleg tega imajo drugi zavodi enako ali večje število zaposlenih glede na kapacitete stanovalcev, da mora vsak zavod izpolnjevati pogoje za namestitev najmanj pet oseb na podlagi sklepa sodišča in da je pri njem nameščenih največ takih oseb. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

5Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi odvetnika nasprotnega udeleženca

6Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, ker se sodišče ni v osebnem stiku z nasprotnim udeležencem prepričalo, da zaslišanje zaradi njegovega zdravstvenega stanja ni možno, ni podana.

7Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno (drugi odstavek 75. člena ZDZdr). Po drugem odstavku 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. Po prvem odstavku 47. člena ZDZdr sodišče osebo zasliši, če je to glede na njeno zdravstveno stanje mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se lahko zasliši tam, kjer biva. Prisilne ukrepe v zvezi s sodelovanjem prizadete osebe v postopku, ZDZdr predvideva le v primeru, ko je njena navzočnost potrebna zaradi izvedbe dokaza z izvedencem psihiatrične stroke. Gre za primer, ko se oseba noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev za namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (prvi odstavek 44. člena ZDZdr).

8Iz navedenih določb izhaja, da je treba dati nasprotnemu udeležencu – tudi v primeru, če je sicer okrnjena njegova sposobnost razumeti pomen postopka in skrbeti za svoje pravice – možnost, da se v postopku izjavi, ni pa ga mogoče k takemu sodelovanju prisiliti. Praviloma mora sodišče osebo, o katere namestitvi v varovani oddelek odloča, pred izdajo sklepa videti in se z njo pogovoriti ter jo tudi zaslišati. Ne glede na to gre za pravico – in ne za dolžnost – osebe. Zakon ne predvideva prisilnih ukrepov za zagotovitev udeležbe oziroma sodelovanja osebe v postopku, razen kadar brez njenega sodelovanja ni mogoče izvesti pregleda, potrebnega za ugotovitev pogojev za namestitev v varovani oddelek (oziroma na zdravljenje brez privolitve). Pritožba utemeljeno opozarja na možnost, da oseba, ki je bila vabljena na narok, niti ni sposobna oceniti pomena vabila in posledic, če se vabilu ne odzove. Zaključek, da oseba zavrača sodelovanje v postopku, in da zato vztrajanje pri vzpostavitvi osebnega stika med njo in sodiščem ni smiselno, mora zato temeljiti na skrbni presoji vseh okoliščin primera in je dopusten le izjemoma. Tudi vsebina 32. člena ZDZdr, (1) na katerega se sklicuje pritožba, ni drugačna.

9Odločitev o izdaji odločbe, ne da bi bil vzpostavljen neposreden stik med sodiščem in nasprotnim udeležencem, ne temelji le na ugotovitvi, da se je vabilo na narok štelo za vročeno na podlagi fikcije vročitve. V sklepu je navedeno, da je bilo nasprotnemu udeležencu po izteku petnajstdnevnega roka za prevzem vabila vabilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kjer živi, in da se je pred narokom zglasil na sodišču, kjer sta mu bila sporočena datum in ura naroka. Tudi ob upoštevanju drugih okoliščin primera pritožba ne vzpostavlja dvoma v pravilnost zaključka, da se je nasprotni udeleženec prostovoljno odločil, da na narok ne bo pristopil. Postopek se je pričel s predlogom centra za socialno delo, podanem v času, ko je bil nasprotni udeleženec še na prestajanju kazni zapora. Iz poročila izvedenca, postavljenega v tem postopku, izhaja, da je izvedenec vzpostavil stik z Zavodom za prestajanje kazni zapora in prek pristojne osebe z nasprotnim udeležencem, a se ni bilo mogoče dogovoriti za pregled, ker se je nasprotni udeleženec temu odločno uprl. Izvedenec je priložil tudi njegovo izjavo, da se ne želi udeležiti izvedenskega pregleda.

10Nasprotni udeleženec je bil torej seznanjen s postopkom, a je odklonil pregled. Na naslovu, kamor mu je bilo vročeno vabilo na narok, dejansko živi. Glede na to, da je že pred narokom bil v prostorih sodišča, mu je bilo znano, kam je vabljen. Poznal je datum in kraj naroka. Med postopkom je sodnici napisal pismo, v katerem jo sprašuje, kdo je bil na glavni obravnavi, ko je razsojala o njegovi svobodi, in jo poziva, naj ji odgovori v roku sedem dni, ker se bo sicer "podal za njo v neusmiljeni lov". Pritožnik, ki je bil v postopku postavljen zaradi varovanja pravic nasprotnega udeleženca, ni navedel, da bi sam poskusil vzpostaviti stik z nasprotnim udeležencem in da pogovor z njim kaže vsaj možnost za pripravljenost, da se udeleži postopka. Opozarja na dodatne možnosti, ki bi morale biti v postopku izkoriščene z namenom vzpostavitve stika, ne da bi navedel okoliščine, ki bi v danem stanju stvari utemeljevali vsaj minimalen izgled za njihovo uspešnost. Ob takem stanju stvari je odločitev sodišča, da o zadevi odloči, ne da bi prej vzpostavilo osebni stik z nasprotnim udeležencem, pravilna.

11Neutemeljen je tudi očitek v zvezi z odločitvijo o namestitvi v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za najdaljše z zakonom dovoljeno obdobje enega leta (prvi odstavek 77. člena ZDZdr). Odločitev o trajanju namestitve je pravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, in ne strokovno vprašanje v domeni izvedenca, kot zmotno trdi pritožba. Ugotovitve izvedenskega mnenja pa ob ostalih okoliščinah, ugotovljenih v postopku, nudijo podlago za presojo sodišča o potrebnem trajanju namestitve.

12Neutemeljeni so nazadnje pritožbeni očitki, da odločitev o trajanju namestitve ne upošteva zakonske zahteve po sorazmernosti posega z njegovim namenom (drugi odstavek 8. člena ZDZdr). Izpodbijani sklep zavzema stališče, da enoletno trajanje namestitve utemeljuje resno, odklonilno in ogrožujoče vedenje nasprotnega udeleženca, opisano v obrazložitvi. Tako je med drugim ugotovljeno,

- da je bil dvakrat na prestajanju kazni zapora zaradi kaznivih dejanj spolne narave,

- da mu je Center za socialno delo poskušal pomagati z različnimi oblikami pomoči in različnimi pristopi (prostovoljec, ohranjanje primernega stanja njegovega stanovanja), a se ni bil pripravljen odzvati,

- da so izvedenci že v letu 2001, 2003 in 2005 ugotavljali, da ga je treba čim prej namestiti v ustrezen socialni zavod,(2)

- da je ob prihodih na Center za socialno delo izrekal grožnje zaposlenim, da sosedje prijavljajo različna odklonilna vedenja nasprotnega udeleženca, da ima neprimeren odnos do svoje lastnine (v stanovanju je po prostorih pustil teči vodo, stanovanje pa zapustil, potrgal je vodovodno napeljavo, poškodoval pipo, izbil parket, razbil poštne nabiralnike in kolesarnico v stanovanjskem bloku),

- da je vedenje nasprotnega udeleženca po odpustu s prestajanja kazni (v maju 2013) enako ogrožujoče za okolico, kot je bilo v predhodnem obdobju (grozil je sodnici in sovaščanki) in da so potencialno ogroženi vsi, ki zaradi zahtev družbe objektivno prihajajo v stik z njim.

Mnenje predstavnice predlagatelja, da je potrebna namestitev za daljše časovno obdobje, ker se splošno zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca z leti poslabšuje, je navedlo le kot dodatno utrditev stališča. Hkrati je opozorilo, da se v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja lahko nasprotnega udeleženca že pred iztekom enega leta tudi izpusti.

13Dolgotrajnost ogrožujočega vedenja v odnosu do okolice utemeljuje pravilnost odločitve o enoletni namestitvi nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

O pritožbi socialno varstvenega zavoda

14Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki socialno varstvenega zavoda, kamor se na podlagi izpodbijanega sklepa namesti nasprotni udeleženec. V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju, ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da so med temi poleg strokovne usposobljenosti osebja tudi prostorske zmogljivosti. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, pa je na drugi strani zavzela tudi stališče, da mnenje zavodov ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki v obravnavanem primeru narekujejo namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. (3)

15Pritožnik zatrjuje, da ne razpolaga z ustreznim številom strokovnih resursov in prostorskih zmogljivosti, vendar pa tega ne utemelji. Navedel je le, da je zadostil zahtevi predpisov po namestitvi najmanj petih oseb na podlagi sklepa sodišča, da je v eni bivalni enoti lahko nameščenih 12 oseb in da je v zavodu ta čas na podlagi sklepa nameščenih 13 oseb. Te okoliščine ne izkazujejo trditve, da nimajo pogojev za namestitev nasprotnega udeleženca.

16Po vložitvi pritožbe je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe v več socialno varstvenih zavodih, ki so odgovorili, da nimajo bodisi varovanega oddelka bodisi oddelka, ki bi bil glede na naravo motnje nasprotnega udeleženca primeren za njegovo namestitev (Dom A, Dom B, Dom C, Dom D), da ne morejo zagotoviti obravnave v varovanem oddelku, ki bi onemogočal pobeg, in da bi bila možna namestitev na odprti oddelek (Socialno varstveni zavod E) oziroma da imajo (pre)zasedene vse proste kapacitete na varovanem oddelku (Dom F, Dom G).

17Ob danih ugotovitvah in ob dejstvu, da zaradi ogrožujočega vedenja nasprotnega udeleženca ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa, so pritožbeni očitki SVZH neutemeljeni.

18Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Člen 32 ZDZdr: (1) Udeleženec v postopku pred sodiščem je oseba ter posamezniki in organi oziroma organizacije, ki jim ta zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Sodišče da vsem udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev oziroma da sodelujejo v postopku. (2) V postopku morajo biti zavarovane pravice in pravni interesi mladoletnika oziroma osebe, ki zaradi duševne motnje ali drugih okoliščin ni sposobna, da bi sama skrbela za svoje pravice in interese. Če oseba ni poslovno sposobna, ji sodišče omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj. Sodišče zasliši osebo, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo oceni, da to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče.

(2) Izvedenec je v svojem mnenju navedel, da nasprotni udeleženec, ohrabren z neučinkovitostjo psihiatrije, socialnih služb in pravosodja, nadaljuje z motečim nasilniškim vedenjem in predstavlja resno potencialno nevarnost, ki se lahko konča z mnogo hujšimi posledicami, kot so bile dosedanje.

(3) Prim. sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2. 8. 2010.