44. člen ZDZdr

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da sledi ugotovitvam izvedenke, pa ni niti pojasnilo katerim ugotovitvam sledi. Na kakšni podlagi (torej katera dejstva kažejo na to in kateri dokazi) je sodišče ugotovilo, da udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ni obrazložilo. Kakšno oskrbo in varstvo potrebuje, tudi ne. Ugotovilo je še, da bi bila udeleženka, če bi bila prepuščena sama sebi, zaradi posledic duševne motenje resno življenjsko ogrožena. S čim in kako bi se resno življenjsko ogrozila, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Tudi svojega stališča, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi ali na odprtem oddelku istega zavoda, kar si, kot izhaja iz pritožbenih navedb, želi udeleženka) in zakaj, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Na kakšni podlagi je sodišče to ugotovilo, tudi ne. Razlogov sodišča prve stopnje o tem, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, o tem, ali je ogrožanje življenja posledica d

Pritožba spregleda, da se določba tretjega odstavka 52. člena ZDZdr skladno s 45. členom ZDZdr smiselno uporablja v primerih, če ni možna prostovoljna izvršitev sklepa, v katerem je odločeno, da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici (44. člen ZDZdr). V obravnavani zadevi pa se ne postavlja vprašanje izvrševanja izpodbijanega sklepa (privedba), zato prej citirana določba za konkretni primer ni uporabljiva.

Res je sicer, da vročitev vabila na pregled ni izkazana s povratnico, a to samo po sebi ne pomeni, da nasprotni udeleženec vabila ni prejel. Tega izrecno ne trdi niti pritožnik, saj v pritožbi dejansko graja le formalno neizkazanost vročitve. To pa ob dejstvu, da je mama nasprotnega udeleženca potrdila, da je izvedenčevo vabilo nasprotni udeleženec prejel, pritožnik pa ne ponudi nobenega konkretnega razloga za dvom, da izjava matere (ki jo ZDZdr uvršča med najbližje osebe - glej 10. točko 2. člena ZDZdr) ni resnična, ne zadošča.

Postopek za sprejem osebe v varovani oddelek SVZ se začne na predlog v zakonu določene osebe. Predlog mora, poleg drugih sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, vsebovati tudi ime ter stalno oziroma začasno bivališče oziroma sedež strank, morebitnih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ter podpis vložnika. Konkreten predlog je v tem pogledu pomanjkljiv in ni sposoben za obravnavo. Predlagatelj je sicer pravilno označen, ni pa iz predloga razvidno, kdo je njegov zakoniti zastopnik, niti predloga le-ta ni podpisal. Predlog pa je formalno pomanjkljiv tudi v pogledu (obligatorne) priloge, ki jo določa tretji odstavek 75. člena ZDZdr. Predlagatelj mora namreč predlogu za sprejem v varovani oddelek priložiti mnenje SVZ o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Izjema velja le v primeru, če sprejem predlaga SVZ. V postopku odločanja o sprejemu v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda mora sodišče, ko ugotovi, da so zakonski pogoji za to izpolnjeni, odločiti ne le o sprejemu osebe v varovani oddelek SVZ, ampak tudi o tem, v kateri zavod naj bo oseba nameščena. Okoliščina, da so kapacitete v SVZ, kamor naj bi bil nasprotni udeleženec (upoštevaje predlog predlagatelja) sprejet, za

Da sodišče določi ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ mora ugotoviti ali so za takšen sprejem izpolnjeni vsi, z zakonom določeni kumulativni pogoji.

Pritožba ugotovitev izvedencev s svojimi pavšalnimi, dokazno nepodprtimi navedbami ne more omajati.

Dvodnevno zadržanje v bolnišnici na predlog izvedenca je dopustno, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se oseba noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Nasprotnemu udeležencu – tudi v primeru, če je sicer okrnjena njegova sposobnost razumeti pomen postopka in skrbeti za svoje pravice – je treba dati možnost, da se v postopku izjavi, ni pa ga mogoče k takemu sodelovanju prisiliti. Možno je, da oseba, ki je bila vabljena na narok, niti ni sposobna oceniti pomena vabila in posledic, če se vabilu ne odzove. Zaključek, da oseba zavrača sodelovanje v postopku, in da zato vztrajanje pri vzpostavitvi osebnega stika med njo in sodiščem ni smiselno, mora zato temeljiti na skrbni presoji vseh okoliščin primera in je dopusten le izjemoma. Mnenje socialno varstvenega zavoda je namenjeno ugotavljanju, ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Med temi pogoji so poleg strokovne usposobljenosti osebja tudi prostorske zmogljivosti.