UPRS sodba I U 453/2013

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožniku zavrnila vlogo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v postopku osebnega stečaja. Tožnik je 27. 2. 2013 vložil prošnjo za dodelitev BPP. Iz prošnje ter njenih prilog in podatkov, ki jih je služba za BPP pridobila po uradni dolžnosti, je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje finančnega oziroma premoženjskega pogoja, kot ga določajo 12. člen, 13. člen in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki je nadomestil Zakon o socialnem varstvu. Finančni položaj se ugotavlja glede na dohodke prosilca ter prejemke in dohodke njegove družine. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljevanju minimalni dohodek). Minimalni dohodek od 1. 2. 2013 znaša 261,56 EUR (8. člen ZSVarPre) v zvezi s sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013 z dne 25. 1. 2013. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 523,12 EUR. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davka in obveznih prispevkov za socialno varnost, prav tako se v dohodek všteje prejeta preživnina (4. točka 12. člena ZSvarPre) in otroški dodatek (8. točka 12. člena ZSvarPre).

Tožnik je brezposelna oseba, ki si prispevke za zdravstveno zavarovanje plačuje sam. V prošnji je navedel, da prejema le nadomestilo za brezposelnost. Nasprotno iz potrdila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 19. 2. 2013, ki ga je tožnik priložil k vlogi izhaja, da je tožnik prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, denarnega nadomestila za brezposelnost pa ne prejema. Žena prosilca A.A. je zaposlena pri delodajalcu B. d.o.o., kjer je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejela plačo v skupnem neto znesku 4.604,04 EUR, kot to izhaja iz priloženih plačilnih listin. Skupno je torej družina prosilca že iz naslova ženine plače v trimesečnem obdobju prejela 4.604,04 EUR, kar povprečno mesečno znaša 1.535,01 EUR oziroma 767,51 EUR na družinskega člana. Glede na navedeno povprečni mesečni dohodek prosilčeve družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 523,12 EUR in je določen kot finančni kriterij za dodelitev BPP. Tako tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tožena stranka je tožniku pojasnila, da se skladno s 14. členom ZSvarPre od plače odštejejo le izplačane preživnine v višini izvršljivega naslova. Krediti in splošni življenjski stroški se ne upoštevajo kot odhodek in zato ta mesečni izdatek na prosilčev finančni položaj v postopku dodelitve BPP nima vpliva. Takšno stališče je bilo izraženo tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 318/2004 z dne 31. 3. 2004.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja določbo 25. člena Ustave RS. Meni, da je tožena stranka neupravičeno zavrnila njegovo vlogo za odobritev BPP, saj je napačno upoštevala prejemke njegove žene A.A. V tožbi navaja, da tožnik ni zahteval družinski stečaj, marveč je sam podal vlogo za osebni stečaj in za BPP. Razlogi za njegov osebni stečaj so bili, da je brezposelna oseba, brez nadomestil, brez premoženja in dohodkov. Država mu ne zagotavlja zaposlitve, kar bi mu morala. Okrožno sodišče v Kranju pa je zmotno vključilo v proces tudi njegovo ženo A.A. in tako napačno ugotovilo dejansko stanje. V tožbi navaja, da je dohodek A.A. za oktober bil 639,03 EUR, za november 1.385,79 EUR in za december 741,77 EUR, skupaj 2.706,59 EUR. To znaša na dve osebi v treh mesecih 451,01 EUR in ne 767,51 EUR kot zatrjuje Okrožno sodišče v Kranju.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da si tožnik napačno razlaga določbo 21. člena ZBPP ter 12. člena in 14. člena ZSvarPre, ko smiselno zatrjuje, da je potrebno od neto plače njegove soproge odšteti še kreditne obveznosti in druge odhodke (v konkretnem primeru zavarovanja, varčevanja in članarino). Od neto osebnega dohodka tožnikove žene se lahko skladno s 14. členom ZSvarPre odštejejo le izplačane preživnine v višini izvršilnega naslova, kar pa po podatkih v spisu ni izkazano. Kredit in splošni življenjski odhodki soproge se ne upoštevajo kot odhodek in zato ta mesečni izdatek na prosilčevi finančni položaj v postopku dodelitve BPP nima vpliva. Takšno stališče je izraženo tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 318/2004 z dne 31. 3. 2004 ter tudi v sodbi Upravnega sodišča RS II U 292/2010 z dne 8. 9. 2010. Tožnik si tudi napačno razlaga določbe ZBPP, ko navaja, da dohodkov njegove žene ne bi smeli šteti v osnovo za ugotavljanje dohodka na družinskega člana. Na podlagi 21. člena ZBPP se med dohodke družine štejejo tudi dohodki zakonca – njegovega družinskega člana. Teh dohodkov se tako ne bi smelo upoštevati samo v primeru, kolikor bi bila soproga tožnika nasprotna stranka oziroma nasprotni udeleženec v postopku, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi dohodke žene A.A., ki skladno z določilom 23. člena ZBPP šteje za njegovega družinskega člana. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne.

Tožnik v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo navaja določbe 2. člena, 8. člena, 14. člena, 15. člena, 16. člena, 22. člena, 25. člena, 60. člena in 78. člena Ustave RS. Navaja, da je diplomiran inženir strojništva, da je darovalec krvi, da je bil odlikovan od predsednika republike, da je bil tabornik in udeleženec veliko humanitarnih akcij. Govori in piše tudi tuje jezike in obvladuje računalništvo. Prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje RS, brez prihodkov. Po 40 letih dela ni dobil od države ne stanovanja, ne kredita, ne katerekoli pomoči. Ustava RS pa mu zagotavlja zaposlitev in človeka dostojno življenje. Tega pa mu Republika Slovenija ni zagotovila kljub temu, da ima pogoje. Tako mu ni bila dana enakost pred zakonom. Smiselno predlaga, da se njegovi tožbi ugodi.

Tožba ni utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporen finančni položaj tožnika. Kot je pravilno navedla že tožena stranka je do BPP upravičena le oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. To pa je podano, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 2. 2013 znaša 523,12 EUR. Na podlagi 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni z zakonom drugače določeno. Na podlagi 21. člena ZBPP se med dohodke družine štejejo tudi dohodki zakonca – njegovega družinskega člana. Nesporno dejstvo pa je, da je tožnik v zakonski zvezi s A.A. Tako je po presoji sodišča neutemeljen ugovor tožnika, da je tožena stranka napačno upoštevala prejemke njegove žene A.A.

Skladno z določbo 14. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine kot podlage za odobritev BPP upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za prosilca in njegovo družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Kot izhaja iz listin upravnega spisa je tožnikova žena A.A. v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje tožnika prejela plačo v skupnem neto znesku 4.604,04 EUR, kot izhaja iz plačilnih listin. Skupno je torej družina prosilca že iz naslova ženine plače v trimesečnem obdobju prejela 4.604,04 EUR, kar povprečno mesečno znaša 1.535,01 EUR oziroma 767,51 EUR na družinskega člana, kot je to pravilno navedla že tožena stranka. Pri tem se upošteva neto plača, v katero se ne vštejejo stroški prevoza na delo in stroški prehrane na delo. Iz listin upravnega spisa (plačilnih listov tožnikove žene) pa izhaja osebni neto dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge v višini 4.604,00 EUR. Glede na navedeno je ugovor tožnika v zvezi z višino ugotovljenega dohodka njegove družine, neutemeljen. Tudi po presoji sodišča povprečni mesečni dohodek v višini 767,51 EUR na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 523,12 EUR in je določen kot finančni kriterij za dodelitev BPP. Tako tudi po mnenju sodišča tožnik ne izpolnjuje finančnega oziroma premoženjskega pogoja, kot ga določajo 12. člen, 13. člen in 14. člen ZBPP ter 27. člen ZSVarPre.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.