UPRS sodba IV U 71/2013

I. Tožbi se ugodi. Sklep Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, številka 4301-21/2012-DE/561 z dne 5. 3. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom tožene stranke, številka 4301-21/2012-DE-561 z dne 5. 3. 2013 je odločeno, da se vloga prijavitelja Občine Laško, Laško (tožeče stranke v tem sporu) za operacijo Energetska sanacija OŠ A. in telovadnice v Laškem zavrže. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da se je tožeča stranka na Javni razpis „sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti“ v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, 6. razvojne prioritete „Trajnostna raba energije“ 1. prednostne usmeritve „Energetska sanacija javnih stavb“, ki je bil objavljen 21. 9. 2012 v Uradnem listu RS, številka 71/12 (dopolnitev javnega razpisa objavljena dne 2. 11. 2012 v Uradnem listu RS, številka 82/12) sočasno prijavila z vlogo, ki je bila evidentirana pod številko 4301-21/2012-DE/118. Strokovna komisija je ocenila, da operacija izpolnjuje vse pogoje iz 6. poglavja javnega razpisa. Prejela je 76,63 točk in je bila tako uvrščena na seznam upravičencev do sredstev. Prijavitelj je bil skladno z določili javnega razpisa pozvan k predložitvi dokumentacije, navedeno v poglavju 6.3 javnega razpisa. Občina Laško je dokumentacijo na ministrstvo dostavila v, za to določenem roku. Po njenem pregledu je bilo ugotovljeno neskladje z vlogo. V 10. poglavju javnega razpisa je določeno, da bo vloga v primeru neskladja z naknadno posredovano dokumentacijo zavržena. Ker strokovna komisija ni mogla ugotoviti skladnosti vloge s razpisnimi pogoji, je bilo odločeno, da se vloga skladno z določbami 10. poglavja javnega razpisa zavrže.

2Tožeča stranka vlaga tožbo iz tožbenih razlogov nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Podrobno opisuje potek postopkov vse od objave razpisa dalje, oddaje vloge, nadaljnji poziv tožene stranke k dopolnitvi dokumenta in identifikacije investicijskega projekta (DIIP) oziroma investicijskega programa (IP), kar je tožeča stranka takoj po prejemu poziva dopolnila. V dopolnjeni vlogi, v skladu s pozivom, je tožena stranka z izpodbijanim sklepom vlogo tožeče stranke zavrgla. Postopek dodelitve sredstev ureja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih financah. Postopki sofinanciranja iz javnih sredstev predstavljajo javnopravno stvar, zato se pri izdaji odločb v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določbe tega zakona smiselno uporabljajo. Izpodbijana odločba nima razlogov in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 214. členu ZUP. Obrazložitev nima razlogov, ki bi utemeljevali odločitev o zavrženju. Zajema zgolj pavšalno navedbo, da je bilo pri pregledu posredovane dokumentacije ugotovljeno neskladje z vlogo, in da strokovna komisija, kljub pozivom za dopolnitev, ni mogla ugotoviti skladnosti vloge z razpisnimi pogoji, zato je se je vloga v skladu z 10. poglavjem javnega razpisa zavrgla. Iz obrazložitve ne izhaja, na podlagi katerih dokazov temelji odločitev, da vloga ni skladna z razpisnimi pogoji, prav tako ni razvidno, kakšen poziv na dopolnitev je bil poslan toženi stranki. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako pomanjkljiva, iz nje ne izhaja niti eno dejstvo, ki bi utemeljevalo odločitev organa prve stopnje. Tožeči stranki se pavšalno očita neskladnost z razpisnimi pogoji, organ pa ne pove, na kaj se ta neskladnost nanaša. Tožeča stranka ji je v roku dostavila vso dokumentacijo v skladu s 6.3. poglavjem javnega razpisa. To poglavje opredeljuje posebne pogoje in obsega 10 točk, ki predpisujejo obvezno dokumentacijo in njihovo vsebino. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla, v katerem delu vloga naj ne bi bila skladna z javnim razpisom, zato se tožeča stranka do tega ne more opredeliti, posledično pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

325. člen Ustave RS zagotavlja učinkovito pravno varstvo. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v 231. členu določa, da je zoper sklep dopustna pritožba na ministrstvo, če je na prvi stopnji odločal organa v sestavi ministrstva ali ministrstvo oziroma vladna služba. Pravilnik izrecno določa, kdaj je pritožba zoper odločbo prve stopnje dopustna. Ta zadeva izpolnjuje vse pogoje iz 31. člena Pravilnika, zato bi organ moral omogočiti pritožbo zoper izpodbijani sklep, ne pa jo napotiti neposredno na upravni spor.

4Vloga se je obravnavala vsebinsko, zato je tožena stranka ne bi smela zavreči. Pravilnik v 224. členu določa, da je komisija v primeru formalne pomanjkljivosti dolžna pozvati vlagatelja naj vlogo v roku, ki ni daljši od 15 dni dopolni. Če vlagatelj v tem roku vloge ne dopolni, se vloga zavrže, v nasprotnem primeru pa pride do vsebinskega obravnavanja. Ko jo začne organ vsebinsko obravnavati, vloge ne more več zavreči, ampak jo lahko zaradi vsebinskih pomanjkljivosti zavrne ali pa ji ugodi. Iz sicer pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa je mogoče razbrati, da je prišlo do vsebinske obravnave, zato organ ne bi smel vloge zavreči. Izpodbijani sklep je nezakonit tudi iz tega razloga. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne v ponoven postopek toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je vloga Občine Laško z nazivom operacije „Energetska sanacija OŠ A. in telovadnice v Laškem“ po prvotnem ocenjevanju dosegla 76,63 točke in je bila tožeča stranka pozvana k predložitvi naknadne dokumentacije. Iz Investicijskega programa, ki ga je občina predložila, je bilo ugotovljeno, da se podatki ne ujemajo z vlogo, ki jo je občina vložila. To je razvidno iz naslednjih podatkov poglavij 2.5 Povzetek investicijskega programa ter 7.3 Predvideno stanje: predvidena raba toplote po sanaciji 148,93 MWh/leto (vlogi 292,06 MWh/leto); predvidena raba električne energije po sanaciji 75,66 MWh/leto (v vlogi 98,68 MWh/leto); Predviden prihranek toplote 223,37 MWh/leto (v vlogi 0,00 MWh/leto); predvidena proizvodnja OVE po sanaciji 148,94 MWh/leto (vlogi 0,00 MWh/leto). Ker je strokovna komisija ugotovila neskladje med vlogo in naknadno posredovano dokumentacijo, je bila vloga skladno s tretjim odstavkom 10. poglavja javnega razpisa, z obrazložitvijo zavržena.

6Tožbe je utemeljena.

7Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v prvem odstavku 2. člena določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. V obravnavanem primeru je dokončni upravni akt, sklep tožene stranke, številka 4301-21/2012-DE/561 z dne 5. 3. 2013, ki pa ima po presoji sodišča takšne bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih in mogoče presoditi ali je zakonit ali ne, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZUS-1. 210. člen ZUP določa oblike in sestavne dele odločbe, to je izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa, datum in številko odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa. 214. člen, na katerega tudi opozarja tožeča stranka v tožbi, se nanaša na obrazložitev odločbe, ki mora obsegati obrazložitev zahtevkov strank, njihove navedbe o dejstvih (1. točka prvega odstavka 214. člena), razloge odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena), navedbe določb predpisov, na katere se upira odločba (4. točka 214. člena), kar pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni bilo upoštevano. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da zgolj navedba v obrazložitvi, da tožena stranka kljub pozivom za dopolnitev ni mogla ugotoviti skladnosti vloge z razpisnimi pogoji, zato se vloga v skladu z 10. poglavjem javnega razpisa zavrže, ne zadostuje za preizkus njene zakonitosti. Razlogi v obrazložitvi ne pojasnjujejo ugotovljenega dejanskega stanja in s tem ne zadostujejo pogojem 214. člena ZUP. S tem tožeči stranki tako ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer navedla dejanske razloge (neskladje med vlogo in posredovano dokumentacijo) za izdajo izpodbijanega sklepa, ki pa ne morejo nadomestiti zakonsko obvezne obrazložitve navedene v 214. členu ZUP.

8Sodišče je v spornem primeru zadevo obravnavalo po sodniku posamezniku v skladu z določbo druge alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

9V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (niso bila upoštevana pravila postopka) je zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

10Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 350 EUR.