VSL sklep I Cpg 427/2012

I. Pritožbi se delno ugodi in se:
- IV. točka izreka sodbe spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžna tožena stranka plačati tožeči, zniža za 285,80 EUR, tako da po spremembi znaša 760,08 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se III. točka in IV. Vsaka stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo odločilo, da:

- se zaradi delnega umika sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 6124/2010 z dne 22. 01. 2010, razveljavi v prvem odstavku za 6.000,00 EUR in se v tem delu postopek ustavi (I. točka izreka);

- ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 6124/2010 z dne 22. 01. 2010, v prvem odstavku v veljavi za 12.763,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 01. 2010 do plačila (II. točka izreka);

- ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 6124/2010 z dne 22. 01. 2010, v tretjem odstavku v veljavi za izvršilne stroške v znesku 202,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07. 02. 2010 do plačila (III. točka izreka);

- je tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.045,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (IV. točka izreka).

2Zoper III. in IV. točko izreka sodbe vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da v celoti razveljavi III. točko izreka sodbe in zahtevek na povračilo izvršilnih stroškov tožeče stranke zavrne, da IV. točko izreka spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške v znesku 524,36 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter da tožeči stranki naloži v plačilo pritožbene stroške tožene stranke.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožeča stranka je po izdaji sklepa 3067 VL 6124/2010-6 z dne 01. 03. 2010 o razveljavitvi sklepa o izvršbi (v drugem in tretjem odstavku izreka) in odločitvi, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku z vlogo z dne 09. 03. 2010 zaradi delnega plačila terjatve v znesku 6.000,00 EUR utesnila izvršbo za navedeni znesek. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 158. in 154. člena ZPP ob upoštevanju pripoznave tožbenega zahtevka v preostali višini (nad 6.000,00 EUR) pravilno odločilo, da je zavezanka za povračilo stroškov postopka tožeče stranke tožena stranka.

a) o izvršilnih stroških

6Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba (62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Ker je tožeča stranka že v predlogu za izvršbo priglasila svoje stroške (str. 2 predloga, list. št. 2), zahtevka za njihovo povračilo ni bila dolžna ponavljati še v pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi.

7Nima prav pritožba, da sodišče prve stopnje o zapadlosti terjatve na plačilo izvršilnih stroškov ni odločilo. V IV. točki izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 6124/2010-2 z dne 22. 01. 2010 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) je izvršilno sodišče odmerilo izvršilne stroške in jih s tem naložilo v plačilo dolžniku (sedaj toženi stranki). Ker je sestavni del sklepa o izvršbi tudi predlog za izvršbo upnika (sedaj tožeče stranke), kateremu je bilo s sklepom o izvršbi ugodeno v celoti in v katerem je upnik predlagal, da se mu priznajo sodno odmerjeni stroški izvršilnega postopka in zakonske zamudne obresti od zneska teh stroškov od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo s sklepom o izvršbi odločeno (tudi) o zapadlosti upnikove terjatve na plačilo izvršilnih stroškov.

8V pravdnem postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi sodišče ugotavlja, ali je bil sklep oz. del sklepa s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo, v smislu določb ZPP, ki urejajo postopek po ugovoru zoper plačilni nalog, utemeljen in glede na to odloči, ali ostane plačilni nalog oz. sklep o izvršbi v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo o veljavnosti že izdanega sklepa o izvršbi in s tem o utemeljenosti že ugotovljene zapadlosti terjatve na plačilo izvršilnih stroškov.

9Nadalje je potrebno upoštevati, da so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.

10Pritožba tudi ni utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o višini izvršilnih stroškov, ki jih je naložilo v povračilo toženi stranki. Odločitev sodišča prve stopnje je mogoče preizkusiti, zato ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje sicer res ni natančno opredelilo, katere od priglašenih stroškov je priznalo in katerih ne, vendar pa je iz obrazložitve sklepa in iz predloga za izdajo sklepa o izvršbi (v predlogu povrnitve stroškov) mogoče razbrati, kateri stroški so bili upniku priznani in v kakšni višini. Tožena stranka je tako ob vpogledu v spis imela možnost seznaniti se z odmero stroškov, vendar višini slednjih ni konkretizirano ugovarjala. Pritožbeno sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje o višini izvršilnih stroškov (III. točka izreka sodbe) preverilo le v okviru razlogov, na katere skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, vendar podlage za spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane odločitve ni našlo in je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka sklepa potrdilo (353. člen ZPP).

b) o pravdnih stroških

11Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje ob odločanju o povrnitvi pravnih stroškov kot vrednost spornega predmeta zmotno uporabilo vrednost pred umikom (dela) tožbenega zahtevka (18,763,99 EUR). Potrebno je namreč upoštevati, da je tožeča stranka z vlogo z dne 09. 03. 2010 zaradi delnega plačila terjatve v znesku 6.000,00 EUR utesnila izvršbo (prej 18,763,99 EUR). Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej tudi po utesnitvi izvršbe z vlogo tožeče stranke z dne 09. 03. 2010, se je vodil le še glede preostalega zneska, t.j. za 12.763,99 EUR, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke. Slednji so namreč odvisni od vrednosti spornega predmeta (3. člen ZOdvT in 32. člen ZST-1). Tožeči stranki gredo glede na takšno (spremenjeno) vrednost spornega predmeta skladno z določbami ZOdvT naslednji stroški:

- 325,40 EUR nagrade za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT (ob upoštevanju že prisojene nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v znesku 117,90 EUR). Odmera stroškov po tarifni številki 3101 ni na mestu, saj slednja ne ureja situacije v obravnavni zadevi, t.j. končanja postopka s pripoznavo zahtevka (ta je sicer upoštevan pri nagradi za narok);

- 170,50 EUR nagrade za narok po tarifni številki 3101 (pravilno 3103) ZOdvT,

- 20,00 EUR pavšalnega zneska po tarifni številki 6002 ZOdvT;

- 20 % DDV ter

- 141,00 EUR doplačila sodne takse po tarifni številki 1112 ZST-1.

Skupaj znašajo tako pravdni stroški tožeče stranke 760,08 EUR, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v IV. točki izreka sodbe spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 760,08 EUR. V preostalem delu je pritožbo tožene stranke zavrnilo.

12Tožena stranka je s pritožbo uspela zgolj v manjšem delu, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).