VSC sklep I Ip 168/2013

Pritožbama se ugodi in se sklepa z dne 25. 9. 2012 in z dne 16. 10. 2012 razveljavita.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

S sklepom z dne 25. 9. 2012 je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo z dne 17. 9. 2012.

Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik po začasnem zastopniku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V njej navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je upnik predlog za izvršbo umaknil po vloženem ugovoru dolžnika in po tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 30. 8. 2012, s katerim je sklep o izvršbi delno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku. Dejstvo je, da lahko upnik kadarkoli umakne predlog za izvršbo, vendar je v obravnavanem primeru, ko je dolžnik že vložil ugovor, zadevo treba obravnavati tudi z vidika določb ZPP. Poudarja, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo v predlogu za izvršbo naložene terjatve in v delu glede izvršilnih stroškov, sodišče prve stopnje pa dejansko ni v celoti odločilo o ugovoru in ni odločilo o stroških postopka. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni in upniku naloži povrnitev stroškov. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

S sklepom z dne 16. 10. 2012 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika (pravilno dolžnika) za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 5. 10. 2012.

Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik po začasnem zastopniku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ustavilo izvršilni postopek na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo in ob tem spregledalo, da je upnik predlog za izvršbo umaknil po vloženem obrazloženem ugovoru dolžnika, zaradi česar bi moralo uporabiti tudi določbe ZPP ter odločiti o umiku tožbe, ki ga bi predhodno moralo poslati v izjavo dolžniku, kolikor pa bi se dolžnik strinjal z umikom, bi moralo sodišče odločiti tudi o stroških postopka, ki jih je dolžnik pravočasno priglasil v svojih vlogah. Poudarja, da je bilo tako z izpodbijanim sklepom kot tudi s sklepom z dne 25. 9. 2012 odločeno o zahtevku oz. o vprašanju, o katerem že teče pravdni postopek, prav tako pa izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi in razlogom sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je s prvo izpodbijanim sklepom z dne 25. 9. 2012 ustavilo izvršilni postopek, ker je upnik z vlogo z dne 17. 9. 2012 umaknil predlog za izvršbo. Pri tem se je oprlo na določbi prvega in drugega odstavka 43. člena ZIZ, ki določata, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, sodišče pa v tem primeru ustavi postopek.

Pritožnik v pritožbi utemeljeno poudarja, da odločilno okoliščino v obravnavanem primeru predstavlja dejstvo, da je upnik izvršilni predlog umaknil po tem, ko je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi I 927/2006 z dne 11. 9. 2006, izdan na podlagi verodostojne listine, in po tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 8. 2012 že odločilo o vloženem (obrazloženem) ugovoru dolžnika in sicer tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku (list. št. 46 - 48).

V skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ sodišče v primeru obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja, nato pa nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

Ker je bil torej sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ že izdan, bi tako moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oz. zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, česar pa ni storilo.

Kot nenazadnje izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Up-1273/07 z dne 22. 5. 2008 je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Le če je sklep o izvršbi (in s tem tudi plačilni nalog) pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe (43. člen ZIZ). Vendar pa je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora, že pred vložitvijo umika, razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem delu in delu, v katerem je bil določen izvršitelj, kar pomeni, da ustavitev postopka izvršbe po 43. členu ZIZ ne prihaja (več) v poštev. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč vsebuje poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, tudi t.i. kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oz. v treh) dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. tretji odstavek 44. člena ZIZ), torej izda tudi plačilni nalog. Zato je treba v postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v primeru upnikove izjave o umiku predloga izhajati ne le iz 43. člena ZIZ, temveč je treba (skladno s 15. členom ZIZ) smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.

Ker sodišče prve stopnje ob obstoječih dejanskih okoliščinah ni upoštevalo navedenih materialnopravnih izhodišč, je njegova odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka nepravilna, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo (3. točka

365člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

. V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje moralo zadevo odstopiti pristojnemu sodišču (kot je sklenilo že v sklepu z dne 30. 8. 2012, prim. tudi drugi odstavek 62. člena ZIZ), ki bo v pravdnem postopku nato odločalo o umiku upnikovega predloga za izvršbo oz. smiselno o umiku tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 441. člena ZPP ter o stroških postopka.

Ker izvršilno sodišče ob navedenem ni imelo več podlage za odločanje v tem izvršilnem postopku, je posledično nepravilna tudi nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2012 o zavrnitvi dolžnikovega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, zato je pritožbeno sodišče ugodilo tudi nadaljnji pritožbi dolžnika in navedeno odločitev prav tako razveljavilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).