VSM sklep II Ip 310/2013

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za razširitev izvršbe na novega oz. dodatnega dolžnika M.Č., stan. L... 22/e, O..., zavrnilo.

2Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da bi sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ moralo predlogu upnika za razširitev izvršbe na dodatnega dolžnika ugoditi, saj je upnik z po zakonu overjeno listino - notarsko overjenim Sporazumom o saniranju dolga in pristopom k dolgu z dne 19. 4. 2012 izkazal prehod dolga na M.Č.. Interpretacija sodišča prve stopnje, da se 24. člen ZIZ uporablja samo za primere, ko novi dolžnik vstopi v izvršbo namesto prejšnjega, ne pa tudi za primere, ko bi poleg obstoječega dolžnika vstopil v izvršbo nov (oz. dodaten) dolžnik, je napačna in nesmiselna. V zvezi s tem se sklicuje na sodno prakso Okrajnega sodišča v Ljubljani: sklep opr. št. 1062 I 4353/2007 z dne 26. 10. 2012, ki ga prilaga. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka upnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ pazilo na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna, ter ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami.

5Iz podatkov spisa izhajajo naslednje dejanske okoliščine:

- da je upnik zoper dolžnika A d.o.o. vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računov);

- da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 9. 5. 2011 izvršbo dovolilo in dolžniku naložilo, da je dolžan upniku plačati v predlogu navedeno terjatev ter stroške postopka;

- da je sklep o izvršbi dne 7. 6. 2011 postal pravnomočen in izvršljiv;

- da je upnik po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, dne 11. 7. 2012, predlagal razširitev izvršbe na novega oz. dodatnega dolžnika M.Č., pri čemer je navedeni predlog utemeljeval z navedbo, da je M.Č. pristopil k dolgu na podlagi Sporazuma o saniranju dolga in pristopa k dolgu z dne 19. 4. 2012;

- da je podpis M.Č. na navedenem sporazumu notarsko overjen.

6Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da za razširitev izvršbe na dodatnega dolžnika (poleg obstoječega) ni najti pravne podlage niti v 24. členu ZIZ - ki določa prehod terjatve ali obveznosti na novega upnika oz. dolžnika, niti v analogni uporabi drugega odstavka 191. člena ZPP - ki ureja institut naknadnega sosporništva.

7Takšno materialnopravno stališče je po oceni sodišča druge stopnje pravilno.

8Določilo četrtega odstavka 24. člena ZIZ določa, da se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, pod pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ (če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenesen ali je na drug način prešel nanj) izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Citirano določilo se po gramatikalni razlagi nanaša le na položaj, ko po vložitvi predloga za izvršbo nov dolžnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega dolžnika, ne pa na položaj, ko nov dolžnik vstopi v izvršbo poleg prvotnega dolžnika. Smiselna uporaba citiranega določila v primeru vstopa novega dolžnika v izvršbo poleg obstoječega ni mogoča. Gre za dve povsem različni situaciji, ki ju iz naslednjih razlogov ni mogoče primerjati:

- v primeru spremembe dolžnika (in vstopa novega dolžnika namesto prvotnega dolžnika) je izvršba zoper prvotnega dolžnika že dovoljena in se v primeru, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino izkaže, da je obveznost prešla na novega dolžnika, nadaljuje zoper novega (spremenjenega) dolžnika, ki vstopi v položaj prvotnega dolžnika, zato ima pravico do ugovora iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, da obveznost ni prešla nanj (56a. člen ZIZ);

- v primeru, ko želi upnik doseči vstop novega dolžnika poleg obstoječega, pa izvršba zoper novega dolžnika še (sploh) ni (bila) dovoljena (dovoljena je le zoper prvotnega dolžnika), zato je v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ zoper njega niti ni mogoče nadaljevati. Pri tem ni odveč pripomniti, da lahko dolžnik sklepu o dovolitvi izvršbe ugovarja iz vseh razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ.

9Glede na navedeno ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v obravnavani zadevi mogoča smiselna uporaba četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je pravilno, zato ga povzema tudi pritožbeno sodišče.

10Po obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11V posledici takšne odločitve je sodišče druge stopnje zavrnilo zahtevo upnika za povračilo pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).