VSRS Sodba III Ips 50/2011

Revizija se zavrne.

Prvi toženec sam krije stroške revizije.

Dosedanji potek postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna tožnici nerazdelno plačati 279.830,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 277.395,78 EUR od 10. 6. 2004 do plačila in od 2.435,17 EUR od 18. 8. 2005 do plačila (prvi odstavek izreka), medtem ko je v presežku (za 280.039,56 EUR s pripadki) tožbeni zahtevek zavrnilo (drugi odstavek izreka). Pri tem je tožnici naložilo povrnitev 4.076,10 EUR pravdnih stroškov prvega toženca in 4.903,44 EUR pravdnih stroškov drugega toženca, obojih z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (tretji odstavek izreka).

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnice in sodbo sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka spremenilo tako, da je tožencema naložilo tudi nerazdelno plačilo tožnici 279.830,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 277.395,78 EUR od 10. 6. 2004 do plačila in od 2.435,17 EUR od 18. 8. 2005 do plačila, v tretjem odstavku izreka pa tako, da je tožencema naložilo nerazdelno povrnitev 3.284,00 EUR pravdnih stroškov tožnice z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je glede plačila 208,64 EUR s pripadki pritožbo tožnice zavrnilo in v tem delu potrdilo drugi odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje (1. točka izreka). Istočasno je zavrnilo pritožbo prvega toženca in potrdilo prvi odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje (2. točka izreka). Pri tem je tožencema naložilo nerazdelno plačilo 3.825,00 EUR pritožbenih stroškov tožnice z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka); prvemu tožencu pa, da sam nosi svoje pritožbene stroške (4. točka izreka).

3Prvi toženec je zoper prisodilni del sodbe sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno je predlagal ustrezno spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti. Pri tem je zahteval povrnitev revizijskih stroškov.

4Prvi toženec je v reviziji predlagal oprostitev plačila sodne takse za revizijo. Njegovemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom Pg 155/2005-46 z dne 14. 3. 2011.

5Iz podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (prej in sedaj AJPES) izhaja, da je bil drugi toženec 17. 2. 2012 izbrisan iz sodnega registra kot podjetnik.

Ugotovljeno dejansko stanje.

6Pri spornem podjemu (prestavitvi cevovodov ogrevanja) so sodelovali O. š. P. (zavarovanka tožnice) kot naročnica, prvi toženec kot izvajalec (po pogodbi z dne 5. 7. 2002) in drugi toženec kot podizvajalec (po pogodbi z dne 19. 7. 2002).

7Dne 24. 7. 2002 je prišlo do požara v Osnovni šoli ... (ki je v celoti pogorela). Iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju K 71/2003 z dne 21. 4. 2004 izhaja, da je do požara prišlo zaradi kaznivega dejanja drugega toženca, ki je opustil dejanja, ki jih je bil dolžan storiti za zagotovitev splošne varnosti premoženja, in sicer iz malomarnosti, saj je vedel, da rekonstrukcijo napeljave centralne kurjave izvaja na objektu, zgrajenem iz montažnih elementov iz lesa in iverke ter da uporaba odprtega ognja predstavlja zelo visoko požarno ogroženost, pa je lahkomiselno mislil, da do požara ne bo prišlo.

8Tožnica je Osnovni šoli ... 26. 8. 2002 na podlagi sklenjenega požarnega zavarovanja (po polici št. 089714) izplačala 103,347.590,00 SIT (431.261,86 EUR) za škodo na objektu, 4,262.540,00 SIT (17.787,26 EUR) za škodo na opremi in 25,340.117,00 SIT (105.742,43 EUR) za škodo na drobnem inventarju, skupaj vtoževanih 554.791,55 EUR, ter na podlagi sklenjenega zavarovanja (po polici 4598965) 994.501,00 SIT (4.149,98 EUR) za škodo na (nepremičnem) steklu in (po polici št. 89816) 222.622,00 SIT (928,98 EUR) za škodo na elektronskih računalnikih, skupaj vtoževanih 5.078,96 EUR.

Argumentacija sodišča prve stopnje.

9Odškodninska odgovornost prvega toženca temelji na 630. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil.

10Solidarna odgovornost tožencev temelji na 187. členu OZ, ki določa, da naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem del. Pri tem je naročnikova odgovornost po 187. členu OZ posebna oblika odgovornosti za ravnanje drugega (izvajalca) in akcesorna (odvisna od odškodninske odgovornosti izvajalca).

11Delna razbremenitev odgovornosti prvega toženca temelji na 171. členu OZ, saj je Osnovni šoli ... s svojim neskrbnim ravnanjem, ko (je opustila dolžnost skrbnega gospodarja in) pri oddaji pogodbenih del ni ničesar storila v smeri zagotavljanja požarne zaščite šole, prevzela (50 %) tveganje škodljivih posledic. Morala bi se namreč zavedati, da je šola kot objekt požarno nevarna.

Argumentacija sodišča druge stopnje.

12Iz kazenske obsodilne sodbe izhaja, da se je drugi toženec že sam, brez izrecnega opozorila oškodovanke, zavedal, da je zgradba, v kateri je opravljal dela, visoko požarno ogrožena. Zato oškodovanki ni mogoče očitati, da je z opustitvijo ravnanja, to je z neseznanitvijo izvajalca del z visoko požarno ogroženostjo zgradbe, kakorkoli pripomogla k nastanku škodnega dogodka.

13Podjemnik se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev obveznosti opraviti posle, tudi če je vzrok za kršitev ravnanje njegovega podizvajalca. Ravnanja njegovih podizvajalcev namreč spada v njegovo notranjo poslovno sfero.

Revizijske navedbe.

14Utemeljitev solidarne odgovornosti na 187. členu OZ (s strani sodišča prve stopnje) oziroma na 630. členu OZ (s strani sodišča druge stopnje) naj bi bila napačna glede na dejansko in pravno situacijo, glede na trditveno podlago in postavljeni tožbeni zahtevek. Tožnica ne toži za pravilno oziroma zaradi nepravilne izpolnitve tožencev, ne uveljavlja jamčevalnih zahtevkov ali odškodnine na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Tožnica namreč toži za povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja drugega toženca. Ker tožbeni zahtevek temelji na neposlovni odškodninski odgovornosti, bi morala tožnica navesti in dokazati, v čem je bila protipravnost dejanja prvega toženca ter tudi vzročna zveza med njegovim dejanjem in nastalo škodo.

15630. člen OZ naj ne bi bil avtomatska podlaga za določitev protipravnosti dejanja prvega toženca. Takšno dejanje bi morali sodišči prve in druge stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, sami ugotoviti. Ker njuni sodbi o tem nimata razlogov, naj bi bila podana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

16Sicer pa naj bi podizvajalec za civilni delikt odgovarjal samostojno, saj ni zakonske podlage za solidarno odgovornost podizvajalca in podjemnika.

17Ker je očitek sodišča prve stopnje, da tožnica pri izbiri strokovne osebe ni opravila vsega potrebnega (zaradi česar naj bi ne ravnala s tisto stopnjo skrbnosti, ki se je v pravnem prometu od nje pričakovala), pavšalen in neobrazložen, naj bi bila podana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, kaj bi moral prvi toženec storiti, da bi zadostil standardu potrebne skrbnosti pri izbiri izvajalca. Sicer pa prvi toženec ne more odgovarjati za kazniva dejanja, ki jih storijo druge osebe. Ker se sodišče druge stopnje do te pritožbene navedbe ni opredelilo, naj bi bila podana tudi (perpetuirana) kršitev v pritožbenem postopku.

18Sodišče druge stopnje naj bi napačno uporabilo 171. člen OZ, saj je bil že s takšno konstrukcijo objekta, ki omogoča visoko požarno ogroženost, podan soprispevek oškodovanke k nastanku škode.

Presoja utemeljenosti revizije (revizija ni utemeljena).

Kršitve postopka.

19Prvi toženec (tudi revident) je sodiščema druge in prve stopnje očital, da njuni sodbi nimata razlogov o njegovem protipravnem ravnanju. Vendar pa odškodninski zahtevek tožnice zoper njega ne temelji na krivdni odgovornosti (prvi odstavek 131. člena OZ in 135. člen OZ)(3), temveč na pogodbeni odgovornosti (630. člen).(4) Zato pri protipravnosti ne gre za odločilno dejstvo. Ker je odgovornost prvega toženca podana že na podlagi 630. člena OZ, ni bilo namreč nobene potrebe ugotavljati njegovo dodatno (krivdno) odškodninsko odgovornost. Posledično ne gre za uveljavljano postopkovno kršitev (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

20Revident je sodišču prve stopnje očital, da njegova sodba nima razlogov o tem, kaj bi moral storiti, da bi zadostil standardu potrebne skrbnosti pri izbiri izvajalca. Vendar ta očitek ni utemeljen, saj očitek sodišča prve stopnje o njegovi nezadostni skrbnosti pri izbiri strokovne osebe ni bil odločilen za utemeljitev njegove odškodninske odgovornosti. Zato tudi ni utemeljen očitek sodišču druge stopnje, da v izpodbijani sodbi ni odgovorilo na (v pritožbi) ponovljen očitek prvega toženca.

Uporaba materialnega prava.

Odškodninska odgovornost izvajalca.

21Iz relevantnih dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da tožnica vtožuje sporno odškodnino (zaradi požara) na podlagi zakonske subrogacije iz prvega odstavka 963. člena OZ in pogodbe z dne 5. 7. 2002. Njena zavarovanka (Osnovni šoli ...) in prvi toženec sta namreč sklenila pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del – prestavitev cevovoda ogrevanja na objektu Osnovni šoli ... Gre torej za povračilo škode, ki je vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti opraviti določen posel, za pogodbeno odškodninsko odgovornost prvega toženca kot podjemnika (izvajalca). Podjemnik namreč v smislu 630. člena OZ odgovarja naročniku za osebo (podizvajalca), ki je po njegovem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil.

22Podjemnikova odgovornost je odvisna od odgovornosti podizvajalca. Če ni odgovornosti podizvajalca, tudi izvajalčeve odgovornosti ni. Gre za akcesorno odškodninsko odgovornost podjemnika (naročnika v razmerju do podizvajalca).

Deljena odgovornost (prispevek oškodovanke k nastanku škode).

23V primerih, v katerih kaže, da bi bila lahko podana deljena odgovornost, gre po naravi stvari za prepletajoče se okoliščine, ki deloma ali v celoti izvirajo iz sfere tako oškodovanke kot oškodovalca (kršitelja). Posameznih dogodkov, ki so del dejstvenega kompleksa odškodninskega primera, zato po logiki stvari same ni mogoče obravnavati izolirano. Svoj pomen imajo namreč le v določenem časovnem zaporedju in krajevnem kontekstu.(5)

24V navedenem kontekstu opustitev izrecnega opozorila oškodovanke o visoki požarni ogroženosti objekta, v katerem so se dela opravljala, ni pravno upoštevna okoliščina za utemeljitev deljene odgovornosti oziroma njenega prispevka k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ). Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje (ki povzema ugotovitve kazenske obsodilne sodbe), na katere je revizijsko sodišče (na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP) vezano, namreč izhaja, da je drugi toženec že sam, brez izrecnega opozorila oškodovanke, vedel, da je zgradba, v kateri je delal, visoko požarno ogrožena.

Odločitev o reviziji.

25S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste revizijske navedbe, ki so bile po njegovi pravni presoji bistvene za odločitev(6) (oziroma na tiste, ki niso bile očitno neutemeljene ali nerelevantne(7)). Iz njegovih odgovorov izhaja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z zatrjevanimi kršitvami postopka in da je bilo izpostavljeno materialno pravo pravilno uporabljeno, pri čemer njegova uporaba glede na vse navedeno ni bila v nasprotju z v reviziji navedeno sodno prakso(8).

26Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 19. 1. 2010, kar je po uveljavitvi ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) 1. 10. 2008. Zato je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo samo v mejah razlogov, ki so bili v njej navedeni, kar pomeni, da ni več po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo drugega materialnega prava.

27Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

28Ker prvi toženec z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije stroške revizije (II. točka izreka).

---.---

...

Op. št. (3): V kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da je požar (iz malomarnosti) povzročil drugi toženec.

Op. št. (4): Glej prvi stavek četrtega odstavka obrazložitve na 5. strani prvostopenjske sodbe in zadnji odstavek obrazložitve na 4. strani drugostopenjske sodbe.

Op. št. (5): Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-609/12-31 z dne 23. 5. 2013 (15. točko obrazložitve).

Op. št. (6): Ustavno sodišče tako že v sklepu Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (glej 2. točko njegove obrazložitve).

Op. št. (7): Ustavno sodišče tako že v odločbi Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 (glej 11. točko njene obrazložitve).

Op. št. (8): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1639/2004 z dne 14. 9. 2005.

Glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 490/2007 z dne 6. 3. 2008.