VSK sklep II Ip 513/2012

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik in tretji: K.O.S., T.K. in A.H. krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je izvršilno sodišče odločilo, da se postopek zavarovanja s predhodno odredbo, dovoljeno s sklepom, z dne 18.3.2011, ustavi, in da se razveljavijo vsa opravljena dejanja zavarovanja (točka I izreka sklepa). Nadalje je odločilo, da se po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi izbrišejo predznamovane hipoteke, ki so bile vpisane s predhodno odredbo, z dne 18.3.2012, in sicer pri nepremičninah, določno navedenih v tem izpodbijanem sklepu (točka II izreka). Takšno odločitev je prvostopno sodišče obrazložilo s tem, da predznamovanih hipotek ne bo več mogoče opravičiti, ker sklepi o izvršbi (na podlagi katerih je bila dovoljena predhodna odredba) do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso postali pravnomočni, in zato ker upnik ob začetku stečajnega postopka (nad dolžnikom) ni pridobil ločitvene pravice.

Zoper to odločitev se je pritožil upnik in navedel, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zoper I. točko izreka sklepa je pritožnik navedel, da je sodišče zmotno ugotovilo, da predznamovanih hipotek ne bo več mogoče opravičiti, ker naj bi po stališču sodišča bila opravičba mogoča le v primeru, če bi sklepi o izvršbi do objave oklica o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom postali pravnomočni. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 in VL 2, sta po pritožbenih navedbah postala pravnomočna dne 30.3.2011, to je pred objavo sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je bila 4.4.2011. Zato bi lahko zemljiškoknjižno sodišče zaznamovalo izvršbo in po uradni dolžnosti dovolilo vknjižbo pridobitve hipoteke po vrstnem redu predznamovane pravice. Odločitvi iz II. točke izreka sklepa upnik prav tako očita nepravilnost, saj o izbrisu predznambe hipoteke sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Pravna podlaga za izbris predznambe je 57. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki določa, da se izbris izvede na osnovi predloga, kateremu mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris predznambe (3. točka prvega odstavka 57. člena in drugi odstavek 57. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1). Sodišče pa je o tem po mnenju pritožnika odločalo brez predloga opravičenega predlagatelja in s tem kršilo 125. člen ZZK-1.

Na pritožbo je odgovoril dolžnik in T.K., A.H. ter K.O.S., kot tretji v izvršilnih postopkih, kateri so podlaga predmetnemu postopku zavarovanja. Predlagali so zavrnitev vložene pritožbe upnika, tretji pa tudi povrnitev stroškov, ki so jih imeli v pritožbenem postopku.

Za odločitev o tem, kakšen vpliv je na predmetni postopek zavarovanja imelo dejstvo, da je bil med tem postopkom nad dolžnikom začet dne 4. 4. 2011 stečajni postopek, je odločilno vprašanje, ali je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na nepremičninah, na katerih je sodišče s sklepom, z dne 18. 3. 2011, dovolilo zavarovanje terjatev upnika s predznambo zastavne pravice. V skladu s tretjim odstavkom 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) je od tega, ali je upnik pridobil ločitveno pravico pred začetkom stečajnega postopka, odvisna nadaljnja usoda postopka zavarovanja.

Ločitvena pravica je pravica upnika, da se poplača iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega določenega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med te ločitvene pravice sodi tudi zastavna pravica, kot stvarna pravica, na podlagi katere se upnik ob zapadlosti svoje terjatve (zavarovane z zastavno pravico) poplača iz vrednosti zastavljenega premoženja (premičnega ali nepremičnega) pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ). Zastavna pravica pa lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča (130. člen SPZ). Na podlagi sodne odločbe nastane zastavna pravica s pravnomočnostjo te sodne odločbe, razen če zakon ne določa drugače (135. člen SPZ).

V konkretnem primeru je upnik ob začetku stečajnega postopka imel svojo terjatev zavarovano s predhodno odredbo, to je s sklepom, s katerim je bila dovoljena preznamba zastavne pravice (hipoteke) v korist upnika na dolžnikovih nepremičninah. S to predznambo upnik ni pridobil zastavne pravice, česar pritožnik s pritožbo tudi ne zatrjuje. Zastavne pravice v konkretnem primeru upnik ni pridobil niti s pravnomočnostjo izvršilnih sklepov (za katera je sicer ob pritožbi predložil dokazili, da sta postala pravnomočna dne 30. 3. 2011). Kdaj dobi upnik zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino, je kot izjema od zgoraj povzetega siceršnjega pravila, določenega v 135. členu SPZ, urejeno v drugem odstavku 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Pridobi jo šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ). Tega, da bi bili izvršilni sklepi, ki so bili podlaga za predmetno zavarovanje, tudi zaznamovani v zemljiški knjigi, pa pritožnik ni zatrjeval.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da upnik ni izkazal, da bi do dne 4. 4. 2012, ko je bil začet stečajni postopek nad dolžnikom, pridobil ločitveno pravico na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja. Zato je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ustavilo.

Pritožba upnika pa ni utemeljena niti v delu, v kateri izpodbija odločitev sodišča, da se v zemljiški knjigi po pravnomočnosti sklepa izbrišejo predznamovane hipoteke. Pravilno sicer pritožnik povzema zemljiškoknjižni postopek izbrisa predznamovane hipoteke, pri tem pa spregleda, da izpodbijani sklep ni zemljiškoknjižni sklep, ampak je tista „sodna odločba“, ki bo skupaj s predlogom za izbris predznambe v skladu z drugim odstavkom 57. člena ZZK-1 osnova za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča o izbrisu. Odločitev iz izpodbijanega sklepa o tem, da se izbrišejo v zemljiški knjigi s predhodno odredbo odrejeni vpisi, ima podlago v 264. členu ZIZ, saj ob ustavitvi postopka zavarovanja mora sodišče razveljaviti v tem postopku opravljena dejanja.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP in prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Svoje stroške pritožbenega postopka krijejo sami tudi tretji, ki so odgovorili na pritožbo, saj odgovor tretjih za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ustavitvi postopka zavarovanja, ni predviden (9. člen ZIZ), v 38. členu ZIZ, ki sicer ureja pravico do povrnitev stroškov, pa tudi ni osnove, da bi sodišče pritožniku naložilo v plačilo njihovo povrnitev.