VSL sklep PRp 118/2013

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Prekrškovni organ je zoper pravno osebo in odgovorno osebo izdal odločbo o prekršku št. 7100-1469/2010-13-30003 z dne 14. 12. 2010 ter ju spoznal za odgovorna storitve prekrška po 10. točki prvega odstavka 26. člena Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK), 11. točki prvega odstavka 26. člena ZPotK in še po 4. alinei prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) ter je določil pravni osebi za prvi prekršek globo 12.500,00 eurov, za drugega prav tako 12.500,00 eurov in za tretji prekršek globo v znesku 1.500,00 eurov, medtem ko je odgovorni osebi po določilih drugega odstavka 26. člena ZPotK in drugega odstavka 38. člena ZIN določil globe: 1). 1.250,00 eurov, 2). 1.250,00 eurov in 3). 500,00 eurov, nato pa pravni osebi z uporabo določil o steku enotno globo 26.500,00 eurov ter odgovorni osebi enotno globo 3.000,00 eurov, naložil pa jima je še plačilo sodne takse kot stroškov postopka. Pravna in odgovorna oseba sta preko odvetniške pisarne vložili zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 827/2011 z dne 21. 8. 2012 odločbo prekrškovnega organa spremenilo tako, da je dejanje, kot je opisano pod točko 1.2 v izreku odločbe o prekršku, pravno opredelilo kot prekršek po 2. točki prvega odstavka 26.a člena ZpotK in je zanj pravni osebi določilo globo 1.250,00 eurov ter odgovorni osebi globo 400,00 eurov, nato pa je odgovorni osebi izreklo enotno globo 2.150,00 eurov, medtem ko je odločilo, da se pravni osebi enotna globa ne izreče – z utemeljitvijo, da je bila pravna oseba 29. 12. 2011 izbrisana iz sodnega registra.

Prekrškovni organ je 11. 1. 2013 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani glede pravne osebe vložil „predlog za odpravo oziroma spremembo odločitve sodišča“, to je sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 827/2011. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, ker pravna oseba ni bila izbrisana iz sodnega registra, temveč je še vedno vpisana v poslovni register. Postopek izbrisa se je namreč ustavil s sklepom Srg 2011/35663 z dne 5. 10. 2011 in sodni register je s sklepom Srg 2011/52779 z dne 29. 11. 2011 izbrisal zaznambo o začetku postopka za izbris. Okrajno sodišče v Ljubljani je tako prekršilo načelo materialne resnice iz 68. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ko je odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije po uradni dolžnosti spremenilo in odločilo, da se pravni osebi enotna globa ne izreče. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1 so predlagali odpravo odločbe, ker je bil sklep o začetku postopka izbrisa pravne osebe dne 15. 6. 2011, na katerega se opira sodba, pravnomočno razveljavljen oziroma je sodišče zmotno ocenilo sklep z dne 29. 12. 2011.

Po predlogu je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom ZSV 827/2011 z dne 15. 1. 2013 odločilo, da se predlog prekrškovnega organa zavrže kot nedovoljen. Meni, da razlog, ki ga navaja prekrškovni organ za vložitev predloga (2. točka prvega odstavka 171.a člena ZP-1), ni utemeljen, ker sta namen in narava ureditve odprave ali spremembe odločbe prekrškovnega organa jasna in se to izredno pravno sredstvo uporabi le, ko prekrškovni organ ugotovi, da je bila v njegovem postopku storjena katera od zgoraj naštetih kršitev in sodišču predlaga, da odpravi ali spremeni njegovo – prekrškovno odločbo. Zoper pravnomočno odločbo sodišča pa je v ZP-1 predvideno drugo izredno pravno sredstvo – zahteva za varstvo zakonitosti.

Proti odločitvi sodišča se skladno s pravnim poukom (v katerem je okrajno sodišče navedlo, da je dovoljena pritožba na višje sodišče v roku osmih dni) pritožuje Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana kot prekrškovni organ. Ponavlja navedbe „predloga za odpravo oziroma spremembo odločitve sodišča“ z dne 9. 1. 2013 in med drugim pojasnjuje, da so najprej dali pobudo na Vrhovno državno tožilstvo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, vendar je vrhovni državni tožilec ugotovil, da ni podlage za vložitev te zahteve, ker se pobuda nanaša na zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter je tudi navedel, da lahko Tržni inšpektorat Republike Slovenije zmotno odločitev sodišča korigira s predlogom sodišču za odpravo ali spremembo odločbe (2. točka prvega odstavka 171.a člena ZP-1), ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa pravne osebe pravnomočno razveljavljen.

Pritožbeno sodišče pregleda zadevo najprej po določilih 163. člena ZP-1 glede vprašanja pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe. Tako ugotavlja, da pritožba v postopku odprave ali spremembe odločbe prekrškovnega organa ni dovoljena, kar bo utemeljeno v nadaljevanju. Sodišče prve stopnje je zmotno navedlo, da je pritožba dovoljena, vendar taka zmotna navedba v pravnem pouku sklepa stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima. Drugi odstavek 161. člena ZP-1 navaja, da je pritožba nedovoljena med drugim, če pritožba po zakonu ni dovoljena in za tako situacijo gre v konkretnem primeru. Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva. Tudi uvodna pojasnila k Zakonu o prekrških z novelama ZP-1F in ZP-1G (Hinka Jenulla in Liljane Selinšek) navajajo, da glede na izrecno določbo drugega odstavka 171.b člena, da zoper sklep ni pravnega sredstva, proti odločitvi sodišča pritožba ne bo dopustna niti v primeru, če bo predlog zavrnjen, in tudi ne, če bo predlogu ugodeno in bo izpodbijana odločba prekrškovnega organa odpravljena ali spremenjena. Višje sodišče k temu dodaja še, da je „odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa“ poleg zahteve za varstvo zakonitosti uvrščena v poglavje izredna pravna sredstva in je tako logično, da v primeru odločitve o izrednem pravnem sredstvu ni več možna pritožba kot redno pravno sredstvo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih prvega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo prekrškovnega organa zavrglo kot nedovoljeno.

Kljub temu pa prekrškovnemu organu pojasnjuje (enako kot že sodišče prve stopnje), da je to izredno pravno sredstvo (tako kot že navaja njegov naslov) namenjeno le odpravi odločbe prekrškovnega organa (in ne sodbe) in še to le iz treh razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 171.a člena ZP-1. Osnovno pravilo odločanja pa je določeno v tretjem odstavku 171.č člena ZP-1 in navaja, da se v novem odločanju ne sme izdati odločba, ki bi bila v primerjavi z odpravljeno ali spremenjeno odločbo v škodo kršitelja glede pravne opredelitve prekrška oziroma sankcije za prekršek ter tako prekrškovni organ ne more predlagati odprave ali spremembe odločbe na škodo kršitelja, kot je sicer želel prekrškovni organ v obravnavani zadevi.