VSL sodba I Cpg 85/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CPG.85.2012Področje: civilno procesno pravo, obligacijsko pravo, pogodbeno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
Tožena stranka je s plačilom prvotnega računa izjavila voljo in sprejela ponudbo tožeče stranke, ki je vsebovala vrata z enostranskim polnilom. Naknadna zahteva za predelavo vrat, ki vsebujejo obojestransko polnilo, torej pomeni novo naročilo, saj to v prvotni ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela, ni bilo zajeto.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:
- v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 121399/2009 z dne 3. 9. 2009 (1. točka izreka);
- ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 1.709,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.066,60 EUR od dne 9. 9. 2006 dalje do plačila, od zneska 642,92 EUR od dne 8. 9. 2006 dalje do plačila in terjatve izvršilnega postopka v višini 117,32 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi od 18. 9. 2009 dalje do plačila (2. točka izreka);
- ugotovilo, da terjatev tožene stranke ne obstoji (3. točka izreka);
- zavrnilo ugovor pobotanja v pravdi (4. točka izreka);
- odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.709,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.066,60 EUR od dne 9. 9. 2006 dalje do plačila, od zneska 642,92 EUR od dne 8. 9. 2006 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v višini 117,32 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi od 18. 9. 2009 dalje do plačila (5. točka izreka);
- odločilo, da mora tožena stranka v 8 dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 253,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (6. točka izreka).
2Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter v posledici napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek v celoti stroškovno zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
3Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
4Pritožba ni utemeljena.
5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato je mogoče skladno z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
6Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:
- da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila vrata po ponudbi št. 1804-06-9 z dne 18. 4. 2006, to je vrata z enostranskim polnilom;
- da je tožeča stranka dostavila in vgradila vrata skladno s ponudbo, tožena stranka pa je račun za ta vrata v celoti poravnala;
- da je tožena stranka nato zahtevala dopolnitev naročila, to je predelavo v vrata z obojestranskim prekrivnim polnilom;
- da je tožeča stranka naročilo sprejela, demontirala vrata ter vgradila vrata z dvostranskim polnilom, za to storitev pa je izdala nov račun, ki ga tožena stranka ni poravnala.
7Sodišče prve stopnje je ob opisanem dejanskem stanju, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, presodilo, da je zahtevek tožeče stranke v celoti utemeljen. Pojasnilo je, da je šlo pri zahtevi za predelavo vrat za dodatno naročilo, ki ga je tožena stranka dolžna poravnati. Zavrnilo je ugovor tožene stranke, da je šlo za odpravo napake tožeče stranke, saj je tožena stranka s plačilom računa sprejela ponudbo, ki obojestranskega polnila vrat ni vsebovala. Dodalo je, da je bila tožena stranka pri naročilu izdelka in akceptiranju ponudbe očitno premalo skrbna. S takšno materialno pravno presojo se pritožbeno sodišče strinja.
8Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Ugotavljanje prave volje strank je dejansko vprašanje, zato je pritožbeno sodišče na ta dejstva vezano. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka s plačilom prvotnega računa izjavila voljo in sprejela ponudbo št. 1804-06-9 tožeče stranke, ki je vsebovala vrata z enostranskim polnilom (prim. 28. člen OZ). Odločilna je torej dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje o pomenu ravnanj tožene stranke, ki so štele za izraz volje za sklenitev pogodbe ter ob tem ugotovljena vsebina pogodbe. Naknadna zahteva za predelavo vrat, ki vsebujejo obojestransko polnilo, torej pomeni novo naročilo, saj to v prvotni ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela, ni bilo zajeto. Zato pritožnik z vztrajanjem, da je šlo za reklamacijo in ne za dodatno naročilo, ne more uspeti. Pritožbene navedbe o naročilu vrat z obojestranskim polnilom pa pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno.
9Sodišče prve stopnje nadalje pravilno ni izvajalo dokaza z izvedencem in zaslišanjem prič, kar graja tožena stranka v pritožbi. Na podlagi 454. člena ZPP je namreč utemeljeno ocenilo, da je odločitev v obravnavanem sporu mogoča že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa ni zahtevala izvedbe naroka. Iz same ponudbe namreč jasno izhaja, kakšna vrata je tožena stranka naročila in jih tudi plačala. Ugotovitev izvedenca o vrednosti enoslojnih oziroma dvoslojnih vrat pa odločitve sodišča prve stopnje ob akceptirani ponudbi ter dogovorjeni ceni ne bi mogla v ničemer spremeniti. Smiselno očitana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
10Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka, katere odgovor na pritožbo k predmetni odločitvi ni pripomogel, pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 13. 5. 2013Nazaj na vrh ↑