VSRS Sklep II Ips 282/2012

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v pravnomočnem zavrnilnem delu odločitve glede odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe prvega toženca in drugo toženko iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi neuspele prekinitve nosečnosti, obsodilo na nerazdelno plačilo odškodnine za prestani strah v znesku 4.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V točki II izreka sodbe je sodišče v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo, v točki III izreka pa odločilo še o povrnitvi pravdnih stroškov.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice zoper točko II in III izreka sodbe sodišča prve stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 4.172,93 EUR nadomestilo z zneskom 6.172,93 EUR (prisodilo je tudi odškodnino iz naslova nepremoženjske škode iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti v znesku 2.000,00 EUR); v delu glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo in mesečne rente ter glede odločitve o pravdnih stroških pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3Tožnica je vložila revizijo zoper pravnomočno sodbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da ima sodba sodišča druge stopnje glede prisojene odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so ti razlogi nejasni, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da se na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke ni dalo ugotoviti obsega te vrste škode, saj izvedenec sploh ni opredelil in konkretiziral bolečinskih obdobij, katere je morala tožnica prestati v času nosečnosti, poroda in rehabilitacije po porodu, prav tako pa ni pojasnil razlike med nosečim in nenosečim stanjem. Ker sodišči prve in druge stopnje nista ugodili tožničinemu dokaznemu predlogu za postavitev drugega izvedenca medicinske stroke, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in posledično napačna uporaba materialnega prava, saj je bila tožnici iz naslova te škode prisojena občutno prenizka odškodnina. Spričo pomanjkljivega mnenja izvedenca medicinske stroke pa je ostalo nepojasnjeno tudi v kolikšnem obdobju so bile tožničine življenjske aktivnosti občutno zmanjšane in kako se je začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti pri tožnici odražalo, kar pomeni, da je zaradi nepostavitve novega izvedenca podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Prav tako pa bi morali sodišči upoštevati čas, ki je pretekel od nastanka škode pa vse do danes. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, podrejeno pa, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožnici iz naslova prestanih telesnih bolečin in neugodnosti prisodi še nadaljnjo odškodnino v znesku 6.345,85 EUR s pripadajočimi obrestmi in toženkama naloži povrnitev tožničinih pravdnih stroškov.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Revizija je utemeljena.

6Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 3/2012 z dne 29. 3. 2012 revizijo dopustilo glede procesnih vprašanj pravilnosti zavrnitve dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca in ali vsebuje sodba sodišča druge stopnje glede odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti, pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne more preizkusiti, ter glede materialnopravnega vprašanja višine odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožnica utrpela zaradi nosečnosti in poroda.

8S strani sodišč prve in druge stopnje ugotovljeno dejansko stanje je naslednje:

Tožnica je bila kot 17-letno dekle pri ginekologinji dne 5. 11. 1999 seznanjena, da je noseča in da nosi dvojčka. Ker je bila nosečnost neželjena, je bila tožnici pri nosečnosti 9 tednov in 2 dni dne 8. 11. 1999 na ginekološko porodniškem oddelku Splošne bolnišnice ..., v splošni anesteziji, opravljena umetna prekinitev nosečnosti. Iz bolnišnice je bila 10. 11. 1999 odpuščena v domačo oskrbo z navodilom o 7-dnevnem počitku in kontrolnem pregledu pri izbranem ginekologu čez 3 ali 4 tedne. Izbrana ginekologinja v Zdravstvenem domu ... je dne 17. 12. 1999 ugotovila normalno stanje po izvedeni umetni prekinitvi nosečnosti. Zaradi slabega počutja in znakov nosečnosti se je tožnica pri ginekologinji ponovno oglasila 24. 1. 2000, ko je bilo ugotovljeno, da je tožnica z dvojčki v 20. tednu nosečnosti, kar je potrdil tudi nadaljnji pregled v Splošne bolnišnice ... Tožnica se za ponovno umetno prekinitev nosečnosti ni odločila, ker je zaradi dolgotrajne nosečnosti že obstajala nevarnost za življenje tožnice, umetna prekinitev nosečnosti pa bi bila opravljena tako, „da bi rodila mrtva otroka“. Tožnica je v 33. tednu nosečnosti 22. 4. 2000 rodila zdrava otroka, porod pa je potekal brez posebnosti.

9Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja presodili, da je ginekologinja, zaposlena pri prvi toženi stranki, ob ginekološkem pregledu tožnice dne 17. 12. 1999 storila strokovno zdravniško napako, kot jo opredeljuje 45. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti in da je na podlagi 170. člena v povezavi s prvim odstavkom 134. člena (pravilno: 154. člena) Zakona o obligacijskih razmerjih podan temelj odškodninske odgovornosti prve tožene stranke.

10Tožnica je iz naslova nepremoženjske škode zahtevala odškodnino za strah, pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Predmet revizijskega preizkusa je glede na obseg dopuščene revizije vprašanje zadostnosti odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti, ki je bila tožnici pravnomočno prisojena v višini 2.000 EUR. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da ji je bila odškodnina v takšni višini prisojena zaradi številnih pregledov pred in po rojstvu otrok, bolečin pri porodu, ki je sicer potekal brez posebnosti, ter upoštevaje odločbo VS RS II Ips 384/2009 z dne 19. 5. 2011.

11Sodišči prve in druge stopnje sta se pri presoji odškodnine oprli na mnenje izvedenca medicinske stroke, ki pa je, kot utemeljeno izpostavlja revidentka, pomanjkljivo. V izvedenskem mnenju medicinske stroke (l. št. 85 in 86) ni konkretiziranih bolečinskih obdobij, ki jih je morala tožnica prestati v času nosečnosti, poroda in rehabilitacije po porodu, prav tako pa ni pojasnjena razlike med nosečim in nenosečim stanjem. Revidentka je na pomanjkljivosti izvedenskega mnenja opozorila že s pripravljalno vlogo z dne 9. 1. 2006 in zahtevala neposredno zaslišanje izvedenca medicinske stroke, ki pa je na glavni obravnavi dne 7. 11. 2007 na zastavljena vprašanja v tej zvezi, med drugim, odgovoril (l. št. 165, 166), da sama nosečnost ni povezana z bolečino, da z biološko-fiziološkega stališča ni jasno zakaj bi porod bolel, ter da tožnica zaradi nosečnosti in poroda ni trpela nič večjih bolečin kot vsaka druga nosečnica. Na takšen način je izvedenec podal materialnopravno sodbo glede temelja te pravno priznane nepremoženjske škode, za kar pa glede na določbo 243. člena ZPP ni pristojen. Vrhovno sodišče je namreč že v odločbi II Ips 384/2009 z dne 19. 5. 2011 pojasnilo (točka 16 obrazložitve), da zaradi nenačrtovanega rojstva otrok kot posledice zdravniške napake škoda vsekakor lahko nastane.

12V konkretnem primeru je zaradi strokovne zdravniške napake (nenačrtovano rojstvo otrok) tožnici nastala škoda, ki se je manifestirala prav v bolečinah in nevšečnostih med nosečnostjo, porodom in poporodnim okrevanjem. Sodišče druge stopnje je tako materialnopravno pravilno presodilo, da je ob obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti tožnica upravičena tudi do odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti. Kot izhaja iz trditvene podlage odškodninskega zahtevka, je tožnica okoliščine in stanje nosečnosti, poroda ter poporodnega okrevanja podrobneje opisala. Ker pa stopnja in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti s strani izvedenca medicinske stroke niso bili ugotovljeni, je podana kršitev drugega odstavka 254. člena ZPP. Posledično je tudi obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar v končni posledici pomeni, da se višine prisojene odškodnine za konkretno obliko nepremoženjske škode ne da preizkusiti.

13Revizijsko sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti pravno relevantno okoliščino stopnje in trajanja telesnih bolečin in nevšečnosti, ki so tožnici nastale kot posledica ugotovljene zdravniške napake, ter v skladu z ugotovljenim in določbo 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih odmeriti višino odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.

14Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (druga točka izreka).