VSRS Sodba I Ips 12034/2011-260

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Okrožno sodišče v Kopru je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo Z. L., A. P. in M. V. za krive storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika v sostorilstvu (v nadaljevanju: KZ-1) ter jim izreklo kazni: Z. L. eno leto in dva meseca zapora, A. P. deset mesecev zapora in M. V. devet mesecev zapora, v katere jim je vštelo čas prebit v priporu. Po določilu 73. člena KZ-1 je odvzelo trak za ušesa bež barve, pustno masko, rokavice zelene barve, pištolo št... ter nabojnik z napisom Blowback P226KG25. Obsojene je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Kopru je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbe zagovornikov obsojenih in okrožnega državnega tožilca ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, obsojene pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega dela kazenskega postopka.

2Vrhovna državna tožilka vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga kršitve kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) in predlaga ugotovitev kršitve kazenskega zakona v korist obsojencev (drugi odstavek 426. člena ZKP).

3Na zahtevo za varstvo zakonitosti sta odgovorila zagovornika obsojenih Z. L. in A. P., ki predlagata zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

4V obravnavanem primeru so Z. L., A. P. in M. V. dne 1. 3. 2011 izvršili kaznivo dejanje ropa na bencinskem servisu OMW v Senožečah, za izvršitev kaznivega dejanja pa so se dogovorili že v obdobju med 22. 2. in 1. 3. 2011, ko je L. povedal, da na servisu ni nadzornih kamer ter da je v notranjosti servisa sef, kjer se hrani denar in drugi predmeti, ki bi jih bilo vredno ukrasti (vinjete ipd.). M. V. je priskrbel osebni avtomobil, A. P. dve pustni maski, s katerimi so se zamaskirali, Z. L. pa orožje, s katerim so grozili uslužbencu (AIR soft črna pištola, ki je imitacija prave pištole in jo je moč repetirati), nato pa so se vsi trije z avtomobilom odpeljali do Senožeč in najprej opazovali bencinski servis, ko pa so ugotovili, da se v notranjosti nahaja le uslužbenec, sta V. in P. zamaskirana vstopila ter od uslužbenca zahtevala denar, L. pa se je odpeljal na kraj, kjer bi ju počakal, da bi skupaj pobegnili s kraja kaznivega dejanja.

5Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti oporeka pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja in meni, da v izreku izpodbijane sodbe opisano dejanje izpolnjuje zakonske znake ene izmed kvalificiranih oblik kaznivega dejanja ropa po drugem odstavku 206. člena KZ-1, ki ga storita dve ali več oseb, ki se združijo zato, da bi ropale, ne pa temeljne oblike po prvem odstavku 206. člena KZ-1 izvršene v sostorilstvu, kot sta dejanje pravno kvalificirali nižji sodišči.

6Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

7Pri ugotavljanju, ali so podani zakonski znaki izvršitvene oblike združitve dveh ali več oseb z namenom ropanja, je potrebno v prvi vrsti ugotoviti (1) ali so storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja delovali kot sostorilci, v smislu drugega odstavka 20. člena KZ-1 in so torej kaznivo dejanje izvršili skupaj, neposredno s sodelovanjem pri izpolnjevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja oziroma, vsak po svoje, z drugačnim ravnanjem vseeno odločilno prispevali k izvršitvi kaznivega dejanja (objektivni kriterij združitve) in (2) ali jih je povezoval tudi (vnaprejšnji, ampak nerealiziran) dogovor, da bodo izvršili še več ropov (subjektivni kriterij združitve). Ključni opredelilni element te izvršitvene oblike kaznivega dejanja ropa, ki ji daje posebno težo in nenazadnje utemeljuje izrek strožje sankcije(1) zato ni, kot izhaja iz navajanj vrhovne državne tožilke in kot je veljalo po določilu (prej veljavnega) tretjega odstavka 213. člena Kazenskega zakonika, že izvršitev obravnavanega kaznivega dejanja v sostorilstvu, ampak dokaz vnaprejšnjega dogovora o nadaljevanju izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj.(2)

8Tudi v primeru, da bodo sostorilci storili več kaznivih dejanj ropa, bo moralo sodišče ugotoviti obstoj vnaprejšnjega dogovora o izvršitvi celotnega obsega kaznivih dejanj oziroma ali je bil takšen njihov dogovor že pred izvršitvijo prvega kaznivega dejanja ropa. Če njihov prvotni dogovor drugih dejanj, razen konkretno izvršenega, ni zajemal in bo ugotovljeno, da so se za vsak rop dogovorili posebej (npr. sukcesivno, vsakokrat znova po uspešno izvedenem kaznivem dejanju) bodo, ne glede na to, koliko kaznivih dejanj ropa so izvršili, odgovarjali (le) za (realni) stek (več) kaznivih dejanj ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1.

9Posebno pozornost bo potrebno v primerih, ko kaznivo dejanje stori več oseb (v obliki udeležbe v širšem ali ožjem pomenu), nameniti tudi presoji, ali storilce oziroma udeležence morebiti ne vežejo močnejše vezi (celo pripadnost), značilne za medsebojna razmerja strukturiranosti in organizacije v hudodelski združbi (tretji odstavek 206. člena KZ-1), ki „pod oblastjo“ vodje združbe (vloga katerega je lahko različna in zajema vse od organizacije, nadzora in dajanja navodil, do neposredne udeležbe pri izvršitvi kaznivega dejanja), zaradi uresničitve širšega hudodelskega načrta, izvršujejo kazniva dejanja (enega ali več). Pri tem je lahko stopnja povezanosti oziroma medsebojne odvisnosti članov združbe in vodje lahko nižje ali višje intenzitete in ne nujno trdna, formalna in hierarhična, vseeno pa najmanj takšna, da omogoča skupno delovanje več oseb po načelu delitve dela.

10V obravnavanem primeru so se obsojeni L., P. in V. pred izvršitvijo kaznivega dejanja dogovorili izključno za rop enega bencinskega servisa, pri čemer, po ugotovitvah nižjih sodišč, nihče od njih ni imel poudarjene vloge organizatorja, nadzornika ipd. (v smislu vodje hudodelske združbe) oziroma med njimi ni obstajalo nikakršno močnejše razmerje povezanosti (glede izvršitve kaznivega dejanja), ki bi presegalo koristoljubne namene skupne izvršitve dogovorjenega kaznivega dejanja, zato je pravilna opredelitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 206. člena KZ-1.

C.

11Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

----

Op. št. (1): Za storitev kaznivega dejanja ropa, v temeljni obliki po prvem odstavku 206. člena KZ-1 bo sodišče (so)storilcu izreklo kazen zapora v trajanju enega do deset let, medtem ko za kaznivo dejanje v kvalificirani obliki po drugem odstavku 206. člena KZ-1 kazen zapora v trajanju od treh do petnajstih let.

Op. št. (2): Združitev dvoje ali več oseb, da bi ropale, se lahko nanaša na kazniva dejanja ropa, tatvine, velike tatvine, roparske tatvine.