VSL sklep I Ip 2238/2012

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnic z dne 5. 10. 2011 ugodilo, sklep o izvršbi z dne 22. 9. 2011 v celoti razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Upnici je naložilo v osmih dneh povrniti dolžnicama stroške v višini 195,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter sklenilo, da upnica sama krije svoje stroške odgovora na ugovor.

2Zoper sklep se je upnica po pooblaščencu pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev ugovora dolžnic ter potrditev sklepa o izvršbi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v vsakem primeru pa priznanje pritožbenih stroškov kot nadaljnjih izvršilnih stroškov. Navaja, da je izvršilno sodišče ob prejemu predloga za izvršbo prejelo tudi sklep Okrožnega sodišča v Krškem, ki ni bil opremljen s klavzulo pravnomočnosti, torej mu je bilo to dejstvo znano že ob odločanju o predlogu in nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če bi ugotovilo hibo izvršilnega naslova, bi že takoj moralo reagirati ter izvršbe ne dovoliti, česar ni storilo, kar je šteti, da je predlog na mestu. Če je ugotovilo, da Uredbe Bruselj I in Bruselj II ni mogoče uporabiti v tej zadevi, bi moralo upoštevati mednarodno pogodbo med RH in RS o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah iz leta 1995, ki v svojem 21. členu določa, da je tujo sodno odločbo (hrvaškega sodišča) iz 20. člena citirane pogodbe mogoče neposredno izvršiti v Republiki Sloveniji, kot drugi državi pogodbenici, če je odločba pravnomočna in izvršljiva po zakonu države pogodbenice (v tem primeru Hrvaške), kar nedvomno je, saj to izhaja iz same tuje sodne odločbe. Prošnji za priznanje tuje sodne odločbe je v smislu 1. točke drugega odstavka 22. člena citirane pogodbe potrebno priložiti tujo sodno odločbo, opremljeno s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, kar je upnica storila, s tem pa zadostila vsem formalnim pogojem, ki jih mora tuja sodna odločba izpolnjevati, nepravnomočnost odločbe o priznanju tuje sodne odločbe pa ne more biti ovira za ne dovolitev izvršbe. Da je mesto priznanju tuje odločbe, kaže dejstvo, da je ugovor dolžnikov zoper sklep o priznanju zavrnjen, res pa je, da ta sklep še ni pravnomočen, saj sta dolžnika dne 27. 3. 2012 vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, vendar to ni ovira za ne dovolitev izvršbe. Tako je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklep nima razlogov za odločitev, ti razlogi so nejasni, sami s seboj v nasprotju ter je nejasna podlaga za zavrnitev sklepa o izvršbi, temelji pa se na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, posledica teh kršitev pa je napačna uporaba materialnopravnih določb ZIZ in Pogodbe med RH in RS o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izvršitev odločbe tujega sodišča se sme dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji le, če odločba izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske Unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje za priznanje. Če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske Unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odločba tujega sodišča izvrši brez dovolitve, se sme izvršitev opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske Unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje. Tako je predpisano v 13. členu ZIZ.

5Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb za države nečlanice Evropske Unije, kar je v tem času tudi Republika Hrvaška, ureja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu (v nadaljevanju ZMZPP), ki v 4. členu določa, da se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. V obravnavanem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem v Republiki Hrvaški, pri čemer se takšna sodna poravnava šteje za tujo sodno odločbo (drugi odstavek 94. člena ZMZPP). Med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo je sklenjena pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah(1), ki ureja tudi priznanje in izvršitev sodnih odločb med navedenima državama, zato je treba v konkretnem primeru uporabiti to pogodbo. V 20. do 23. členu pogodbe je opredeljeno priznanje in izvršitev sodnih odločb, pogodba pa ne določa neposredne izvršitve (torej brez priznanja sodne odločbe ene države pogodbenice v drugi državi). Tako je pravno zmotno pritožbeno stališče, da je sodno poravnavo hrvaškega sodišča mogoče neposredno, brez priznanja po predpisanem postopku, izvršiti v Republiki Sloveniji.

6V prvem odstavku 23. člena prej navedene pogodbe je predpisano, da se postopek za priznanje in izvršitev odločbe izvaja po predpisih države, ki odloča o priznanju in izvršitvi, v Republiki Sloveniji je to ZMZPP. V skladu s 108. členom ZMZPP ima upnik, ki želi doseči izvršitev tuje sodne odločbe (oziroma sodne poravnave, sklenjene pred tujim sodiščem), dve možnosti. Začne lahko postopek za priznanje s predlogom, ki ga vloži pri okrožnem sodišču, ki o priznanju izda sklep v skladu z drugim odstavkom 109. člena ZMZPP, zoper tak sklep pa so dopustna v tej določbi navedena pravna sredstva, pri čemer ima lahko tuja sodna odločba (oziroma sodna poravnava) enak pravni učinek kot domača odločba šele, ko postane sklep o priznanju pravnomočen. Le takrat ima namreč tuja sodna odločba (oziroma sodna poravnava) lastnost izvršilnega naslova v skladu s 17. členom ZIZ. Za razlago, da pravnomočnost odločbe o priznanju tuje sodne odločbe za izvršbo ni potrebna, ni pravne podlage.

7Druga možnost, ki jo ima upnik, ki razpolaga s tujo sodno odločbo oziroma sodno poravnavo, pa je opredeljena v šestem odstavku 108. člena ZMZPP, ki predpisuje, da lahko v primeru, ko o priznanju tuje sodne ali arbitražne odločbe ni bil izdan poseben sklep, vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek. Upnica je torej imela možnost v tem izvršilnem postopku hkrati s predlagano izvršbo predlagati tudi priznanje sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem v Republiki Hrvaški, o čemer bi izvršilno sodišče odločilo kot o predhodnem vprašanju, vendar te možnosti ni izkoristila, niti tega v pritožbi ne uveljavlja.

8Na pravilnost odločitve o ugovoru dolžnikov ne more vplivati dejstvo, da je sodišče prve stopnje pri predhodnem preizkusu predloga za izvršbo prezrlo, da sklep Okrožnega sodišča v Krškem ne vsebuje potrdila o pravnomočnosti, saj je dopustno ob odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi kršitev, ki se nanaša na izvršilni naslov, še vedno odpraviti (55. člen ZIZ).

9Višje sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, neupravičen pa je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov oziroma da so ti nejasni in sami s seboj kontradiktorni, ki je tudi prepavšalen, da bi ga bilo glede na vsebino obrazložitve izpodbijanega sklepa sploh mogoče preizkusiti. Pritožba je torej neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/1994 z dne 13. 7. 1994.