UPRS sodba II U 450/2010

I. Tožba se zavrne.
II. Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je drugostopni organ odločil, da se odpravi prvostopni sklep Upravne enote Maribor, št. 351-541/2006-58 (7126) z dne 22. 7. 2010 (1. točka izreka), da se ugodi predlogu za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-1033/2005-15(7303) z dne 4. 1. 2006 v obsegu, da se kot stranke v postopku zasliši predlagatelje obnove postopka A.A., B.B. in C.C. ter D.D. (v nadaljevanju: predlagatelji). Izvršitev navedenega gradbenega dovoljenja z dne 4. 1. 2006 se zadrži (2. in 3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ z odpravljenim sklepom nezakonito zavrgel sporen predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja z dne 4. 1. 2006, ki je bilo izdano družbi E. d.o.o. za legalizacijo zahodnega dela objekta na zemljišču parc. št. 739/1 in 740/1 k. o. ..., v katerem se uredi avtopralnica in spremembe namembnosti jugovzhodnega dela objekta v gostinski obrat brez hrane. Zoper naveden prvostopni sklep, ki je bil izdan v (večkrat) ponovljenem postopku, so predlagatelji vložili utemeljeno pritožbo. Za tokratno odločitev je ključna presoja pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka z dne 19. 5. 2006. Prvostopni organ v tem pogledu ni ustrezno presodil dokaznih izjav predlagateljev o tem, kdaj so izvedeli za izdajo spornega gradbenega dovoljenja. Dejstvo, da je kasnejši oz. pooblaščenec predlagateljev F.F. (ki sam ni predlagatelj obnove postopka) že dne 14. 4. 2006 pri upravnem organu prve stopnje v svojem imenu vpogledal v spis, ne dokazuje, da so isti dan za takrat že izdano gradbeno dovoljenje izvedeli tudi predlagatelji. Ob dejstvu, da se takrat z deli še ni začelo in da še tudi ni bila postavljena gradbiščna tabla, so na zapisnik z dne 14. 6. 2005 podane izjave predlagateljev o tem, da so za sporno gradbeno dovoljenje od F.F. izvedeli kasneje (nekateri konec meseca aprila oz. ob prvomajskih praznikih, drugi še kasneje) dovolj prepričljive, da se jim, ob odsotnosti kakega drugega relevantnega nasprotnega dokaza, lahko verjame. Zato je treba sporen predlog za obnovo postopka z dne 19. 5. 2006 šteti za pravočasen. Ker iz odločbe drugostopnega organa z dne 20. 1. 2010 (v povezavi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru št. U 651/2007-11 z dne 7. 7. 2009 izhaja, da so v zadevi sicer podani (vsebinski) pogoji za obnovo postopka po določbi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2 s spremembami), je bilo potrebno prvostopni sklep odpraviti in v skladu z 252. členom ZUP predlogu ugoditi. Tretja točka izreka (da se zadrži izvršitev gradbenega dovoljenja) temelji na določbi drugega odstavka 272. člena ZUP.

Tožnik v tožbi navaja, da je upravni organ v dosedanjem postopku sporen predlog za obnovo postopka večkrat zavrgel iz različnih vzrokov, nazadnje kot prepoznega. Iz obsežne upravno sodne prakse in komentarja k ZUP (avtorjev Janeza Breznika in ostalih, GV Založba 2004) izhaja, da prične enomesečni obnovitveni rok teči tedaj, ko se da na podlagi okoliščin primera sklepati, da je stranka izvedela za izdano odločbo. Zato je prvostopni organ sporen predlog za obnovo postopka upravičeno zavrgel kot prepoznega, saj ga je kot pooblaščenec predlagateljev vložil F.F., ki je v predmetno gradbeno dovoljenje (oz. spis) vpogledal že dne 14. 4. 2006 in torej najkasneje tega dne izvedel za izdano gradbeno dovoljenje.

Trditve, da F.F. v času vpogleda v spis še ni bil pooblaščenec vlagateljev in da jih je s tem seznanil šele kasneje, predlagatelji niso dokazali. Še posebej je to sporno glede predlagateljice A.A., ki je zakonska partnerica F.F. Nasprotno pa so bile v postopku ugotovljene številne okoliščine, ki kažejo na to, da so se predlagatelji z izdanim gradbenim dovoljenjem seznanili najkasneje takrat, ko ga je vpogledal F.F. Vlagatelj B.B. je na zapisnik z dne 14. 6. 2006 povedal, da se je z izdanim gradbenim dovoljenjem seznanil dne 19. 5. 2006, ni pa znal pojasniti, kako je lahko potem že dan prej, dne 18. 5. 2006 naročil ekspertno mnenje, na katerem je naveden datum 16. 5. 2006. Poleg tega pooblaščenec vlagateljev F.F. k vloženemu predlogu za obnovo postopka ni priložil pooblastila predlagateljev, ampak je to storil kasneje, dne 23. 5. 2006. Gradbiščno tablo pa je tožnik postavil pred samim pričetkom gradnje, kar je na zapisnik dne 3. 5. 2007 potrdil tudi izvajalec del. Predlaga, da sodišče po izvedenem dokaznem postopku odpravi izpodbijano drugostopno odločbo in potrdi odpravljeni prvostopni sklep Upravne enote Maribor z dne 22. 7. 2010, tožena stranka pa mu je dolžna povrniti stroške tega upravnega spora, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne. Posebne utemeljitve odgovora na tožbo tožena stranka ni podala.

Predlagatelji, ki imajo v tem upravnem sporu položaj prizadete stranke v smislu določb prvega odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010), so bili s tožbo seznanjeni, vendar nanjo niso posebej odgovorili.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bilo z izpodbijano odločbo, po večkrat ponovljenem upravnem postopku (kjer se je predhodno že izkazalo, da je bilo vplivno območje gradnje določeno nepravilno oz. nezakonito na škodo predlagateljev kot sosedov) dokončno ugotovljeno oz. odločeno, da je bil sporen predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, čemur tožnik kot investitor nasprotuje.

V 263. členu ZUP je določeno, da lahko stranka predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP (ker ji neupravičeno ni bila dana možnost udeležbe v postopku) v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Navedeni enomesečni subjektivni rok za obnovo postopka torej začne teči od dneva, ko je predlagatelj obnove izvedel, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano.

Če predlagatelj obnove v postopek ni bil vključen (in mu torej dovoljenje ni bilo vročeno) mora povedati kdaj in v kakšnih okoliščinah je za dovoljenje izvedel. Tako upravni organ po uradni dolžnosti, kot tudi stranka z nasprotnim interesom, pa mu lahko dokažeta, da je za gradbeno dovoljenje izvedel že prej. Takšni dokazi (o tem, kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdajo gradbenega dovoljenja) so po dosedanji upravno- sodni praksi najpogosteje začetek del, postavitev gradbene table ali vpogled osebe z izkazanim pravnim interesom v spis oz. informacija upravnega organa taki osebi. Dokaze o tem, da je predlagatelj obnove po 9. točki 260. člena ZUP, za izdano gradbeno dovoljenje izvedel prej kot zatrjuje, mora predložiti tisti, ki zamudo roka zatrjuje (trditveno breme- da je bila npr. že prej postavljena gradbiščna tabla, ipd.).

V obravnavanem primeru bi naj zamudo enomesečnega roka dokazoval vpogled F.F. v upravni spis oz. v gradbeno dovoljenje. Najkasneje takrat naj bi predlagatelji izvedeli za izdano gradbeno dovoljenje. V zadevi ni sporno, da je F.F. v spis oz. gradbeno dovoljenje vpogledal dne 14. 4. 2006, kakor tudi, da takrat še ni bil pooblaščenec predlagateljev. Česa drugega (da ni vpogledal, da je že takrat bil pooblaščenec ali kaj podobnega) nihče v postopku ne trdi ali dokazuje. Vendar pa je tudi po presoji sodišča utemeljeno sklepanje drugostopnega organa, da ta vpogled sam po sebi še ne dokazuje, da je katerikoli predlagatelj istega dne izvedel za gradbeno dovoljenje oz. kdaj je izvedel.

Ker se gradbena dela v tem času (sredi aprila 2006) po podatkih spisa še niso začela, niti v tem času še ni bila postavljena gradbiščna tabla, v zadevi dejansko ni nobenega dokaza o tem, da bi katerikoli od predlagateljev že takrat izvedel za izdajo spornega gradbenega dovoljenja oz. da bi za to izvedel več kot mesec dni pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. Ker je bil sporen predlog za obnovo postopka po podatkih spisa vložen dne 19. 5. 2006, bi torej moral tožnik dokazati, da so predlagatelji obnove postopka za izdano gradbeno dovoljenje izvedeli že pred 19. 4. 2006. Takega dokaza pa tožnik ni predložil, niti ne izhaja iz podatkov v upravnih spisih zadeve. Tožnik ne trdi oz. dokazuje, da bi že pred navedenim datumom na predpisan način postavil gradbiščno tablo ali pričel z deli. Ob upoštevanju navedene dokazne presoje glede učinkov vpogleda F.F. v spis, niti prvostopni organ, niti tožnik, ne navajata nobenih relevantnih dejstev, ki bi to dokazovala.

Ob upoštevanju doslej navedenega je drugostopni organ tudi po presoji sodišča izjave predlagateljev o tem, kdaj in kako so izvedeli za izdajo spornega gradbenega dovoljenja, upravičeno štel za relevantne. Iz teh izjav pa izhaja, da so za izdano gradbeno dovoljenje izvedeli od F.F., ki pa jih o tem ni seznanil že na dan vpogleda v spis, ampak šele kasneje in postopoma (ne vse naenkrat), od konca meseca aprila oz. od časa prvomajskih praznikov (ko bi naj o tem seznanil svojo ženo) naprej.

Ob navedenem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se začetek teka subjektivnega roka za obnovo postopka šteje oz. ugotavlja za vsakega predlagatelja posebej in da tudi morebitna zamuda subjektivnega roka s strani enega od predlagateljev obnove ne bi vplivala na presojo pravočasnosti predloga glede ostalih predlagateljev (vsakega posebej). Tudi če bi se torej npr. štelo (hipotetično), da je subjektivni rok za obnovo zamudila vlagateljica A.A. (žena F.F.), to ne bi vplivalo na pravico ostalih vlagateljev do obnove postopka. Sicer pa sodišče tudi v tem pogledu pritrjuje pravilnosti presoje drugostopnega organa, da sama narava razmerja med F.F. in A.A. (zakonca) ne dokazuje datuma, na katerega je vlagateljica A.A. zvedela za izdano gradbeno dovoljenje oz. ne dokazuje, da jo je mož s svojim vpogledom v spis in dejstvom, da je bilo že izdano gradbeno dovoljenje, seznanil še istega dne in ne šele konec meseca aprila.

Ob upoštevanju navedenega, je torej neutemeljen tožbeni ugovor, po katerem številne okoliščine kažejo, da so se (vsi) predlagatelji z izdanim gradbenim dovoljenjem seznanili najkasneje takrat, ko ga je vpogledal F.F. Ta tožbeni ugovor je ob vsem že povedanem tudi pavšalen. Tožnik teh "številnih" okoliščin ne konkretizira in dokazuje. Tudi okoliščina, da je vlagatelj B.B. dne 18. 5. 2006 naročil ekspertno mnenje, ki je datirano z dnem 16. 5. 2006, tega ne dokazuje, saj sta oba navedena datuma znotraj enomesečnega subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo.

Tožbeni ugovor, v smislu katerega je izpodbijana odločba nezakonita zato, ker pooblaščenec vlagateljev na dan vložitve k predlogu za obnovo ni priložil pooblastila vlagateljev (ampak je to storil dne 23. 5. 2006) je neutemeljen glede na določbe 67. člena ZUP o dopolnjevanju nepopolnih vlog in 5. ter 6. odstavka 55. člena istega zakona. V smislu teh določb je nepopolne vloge mogoče dopolnjevati (kar velja tudi za predložitev pooblastila), organ pa lahko dovoli, da oseba, ki pooblastila ni predložila, opravi posamezna procesna dejanja (tudi vloži vlogo), če pooblastilo predloži kasneje (v postavljenem roku).

Prav tako je neutemeljen oz. za odločitev ni relevanten tožbeni ugovor, da je tožnik gradbiščno tablo postavil še pred pričetkom gradnje, saj ne trdi oz. dokazuje, da bi jo postavil več kot en mesec pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, torej pred dnem 19. 4. 2006. Iz njegove navedbe izhaja nasprotno, da jo je postavil prve dni maja 2006.

V ostalem se sodišče, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje še na razloge drugostopnega upravnega organa.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

Odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.