UPRS sklep I U 249/2012

Tožba se zavrže.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici prepovedala oglaševanje v prodajalni PE ..., in sicer v izreku navedenih znamk cigaret, ki so nameščene na dveh prodajnih mizah ločeno od ostalih tobačnih izdelkov (1. točka izreka), in ji naložila, da v roku enega dne po prejemu odločbe odstrani v prejšnji točki navedeno reklamno sporočilo. Odločba je bila izdana na podlagi 10., 11. in 20. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTI). Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil.

Tožnik je zoper omenjeno odločbo 16. 2. 2012 vložil tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvene kršitve določb postopka, napačne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi pojasnjuje, zakaj v obravnavanem primeru ni šlo za oglaševanje tobačnih izdelkov v nasprotju z določbami ZOUTI in toženki očita, da ni zaslišala priče A.A., ki bi lahko razložil, kakšen je bil namen postavitve cigaret na ločenem prodajnem pultu. Ne strinja se z ugotovitvijo, da sta bili sporni mizi postavljeni ločeno od ostalih tobačnih izdelkov, da naj bi šlo za „promocijo s prikazovanjem embalaže“, po njegovem mnenju pa je napačno tudi tolmačenje dejanskega stanja v zvezi z napisi („NEW“ in logom). Zaradi navedenega meni, da bi morala toženka inšpekcijski postopek ustaviti in ne izdati odločbe z globo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek ustavi.

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Glede na prvi odstavek 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), izdaja oz. vročitev upravnega akta (tožba zardi molka) in sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). V skladu s 3. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-181/09-15, Up-860/09-14 in Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011 (Uradni list RS, št. 98/2011), s katero je bilo v 1. točki ugotovljeno, da je ZUS-1 v neskladju z Ustavo, pa lahko tožnik do odprave ugotovljenega neskladja vloži tudi ugotovitveno tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da je bil v svojih pravicah ali pravnih koristih prizadet z nezakonitim upravnim aktom pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev izpodbojne tožbe, če za ugotovitveno tožbo izkaže pravno korist.

Sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je tržni inšpektor po izdaji izpodbijane odločbe 3. 11. 2011 preveril, ali jo je tožnik izvršil, in o tem sestavil zapisnik. Iz njega je razvidno, da je inšpektor ob pregledu na kraju samem ugotovil, da je tožnik izvršil izpodbijano odločbo, saj je prekinil nezakonito reklamiranje tobaka in izdelkov – odstranil je stojala s produkti, tako da prodaja poteka samo na za te namene določenih mestih. Na podlagi navedenega je odločil, da se upravni postopek zaključi. Izvod zapisnika je bil vročen tožnikovemu predstavniku – vodji poslovne enote na ...

Iz navedenega izhaja, da je tožnik tožbo v tem upravnem sporu vložil potem, ko je že izvršil inšpekcijsko odločbo in se je postopek zaključil. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne bo prišlo do prisilne izvršitve odrejene obveznosti, zato izpodbijana inšpekcijska odločba za tožnika ne more več imeti nikakršnih pravnih učinkov. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta pa je po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 259/2010 prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Tožnik si s predlagano odpravo izpodbijane odločbe namreč ne more več izboljšati pravnega položaja, s tem pa je odpadel tudi pravni interes za vodenje tega postopka. Če bo tožnik ponovno prodajal cigarete na enak način, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, in bo tržni inšpektor ocenil, da gre pri tem za kršitve ZOUTI, bo moral začeti nov postopek in izdati novo odločbo.

Tožnik bi na podlagi omenjene odločbe Ustavnega sodišča sicer lahko vložil tožbo, s katero bi zahteval ugotovitev, da je bilo s sporno odločbo poseženo v njegove pravice in pravne koristi (ugotovitvena tožba) in bi za vložitev take tožbe izkazal legitimacijo oz. pravno korist (17. točka obrazložitve). V obravnavanem primeru tega ni storil.

Ker si tožnik s predlagano odpravo že izvršene odločbe ne more izboljšati pravnega položaja, je sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).