11. člen ZOUTI-UPB3

Revidentka ne navaja novih argumentov oziroma razlogov, ki bi terjali ponovno presojo oziroma spremembo ustaljene sodne prakse glede že rešenega vprašanja, ki ga izpostavlja. Navaja le razloge, ki jih Vrhovno sodišče ne more sprejeti in jih je tudi že zavrnilo (sklep X Ips 263/2016). Ker torej revizijo vlaga v zvezi z že rešenim vprašanjem, ponovno odločanje o njem pa ni (več) pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, tudi niso podane okoliščine iz 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo isto pravno vprašanje ponovno vsebinsko obravnavati. Res je sicer v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje zapisalo tudi stališče, za katerega ni podlage v ZOUTI in ki od dosedanje ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča (kot tudi sodišča prve stopnje) odstopa, vendar si revidentka, glede na že ustaljeno sodno prakso v zvezi s pravnim stališčem, ki zanjo ni ugodno, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšala tudi, če bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Zato revizija v tem delu tudi iz tega razloga ni dovoljena.

Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.

Sodišče soglaša z razlogi organa, da delež prometa od prodaje tobačnih izdelkov, ki je v primeru nadzorovane prodajalne več kot 80 % glede na celotni promet, ni okoliščina, na podlagi katere bi posamezna prodajalna pridobila status specializirane prodajalne tobačnih izdelkov v smislu 11. člena ZOUTI.

Vrhovno sodišče je pravnemu pojmu „prodajalna tobačnih izdelkov“ že dalo vsebino, ki je tudi po oceni Ustavnega sodišča enotna in ustrezna (odločba Ustavnega sodišča U-I-181/05 z dne 5. 4. 2007). Vrhovno sodišče je tako v več svojih odločbah sprejelo stališče, da je treba 11. člen ZOUTI, ki vsebuje izjeme od splošne prepovedi oglaševanja tobaka in tobačnih izdelkov, razlagati restriktivno. Zato je prodajalna tobačnih izdelkov le tista specializirana prodajalna, kjer se pretežno prodajajo tobačni izdelki.

ZOUTI ne določa, da bi morali biti tobačni izdelki, da bi šlo za prepovedano oglaševanje, predstavljeni z dodatnimi oznakami ali/in kakšnimi dodatnimi posebnimi učinki, torej na način, ki bi neposredno nagovarjal potrošnika k nakupu tobačnih izdelkov in tobaka ter s tem k njihovi uporabi, prav tako ne določa mesta, kjer naj bi prodajalec postavil oziroma namestil tobačne izdelke oziroma tobak, temveč kot (prepovedano) oglaševanje (razen v primerih 11. člena ZOUTI) določa kakršnokoli sporočilo (ali priporočilo) oziroma dejanje, ki vodi ali lahko vodi oziroma naj bi vodilo k nakupu oziroma uporabi tobačnih izdelkov oziroma tobaka. ZOUTI sicer ne podaja definicije ''prodajalna tobačnih izdelkov'', vendar je po mnenju sodišča to lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register. Takšen vpis v Standardno klasifikacijo dejavnosti pod šifro 47.260 pa pravni red v RS dopušča od leta 2008. Le takšno prodajalno pa je tudi v smislu tretje alineje 11. člena ZOUTI šteti za prodajalno tobačnih izdelkov. Delež prodaje tobačnih izdelkov glede na delež prodaje ostalih izdelkov ne more predstavljati edinega pravno relevantnega kriterija, na podlagi katerega bi b

Delež prometa od prodaje tobačnih izdelkov, ki je v primeru nadzorovane prodajalne več kot 80 % glede na celotni promet, ni okoliščina, na podlagi katere bi posamezna prodajalna pridobila status specializirane prodajalne tobačnih izdelkov v smislu 11. člena ZOUTI. ZOUTI ne podaja definicije „prodajalna tobačnih izdelkov“, vendar je tudi po mnenju sodišča to lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.

V izreku izpodbijane odločbe je dovolj jasno napisano, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov ter da je treba odstraniti tisti oglasni material, na katerem se ti izdelki oglašujejo.

ZOUTI ne dopušča širše razlage 11. člena, s katero bi se kakorkoli povečal obseg primerov, v katerih je dovoljeno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja zakona. Delež prodaje tobačnih izdelkov glede na delež prodaje ostalih izdelkov nedvomno ne more predstavljati edinega pravno relevantnega kriterija, na podlagi katerega bi bila možna opredelitev ''specialnosti'' prodajalne – torej ali kot specializirane prodajalne s tobačnimi izdelki ali prodajalne z raznovrstnimi izdelki.

Zgolj podobnost oglasa zaščiteni blagovni znamki oziroma identičnost posameznih elementov še ne pomeni izpolnjevanja pogojev za dovoljenost oglaševanja tobačnih izdelkov iz 11. člena ZOUTI.

Tožnik je tožbo v tem upravnem sporu vložil potem, ko je že izvršil inšpekcijsko odločbo in se je postopek zaključil. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne bo prišlo do prisilne izvršitve odrejene obveznosti, zato izpodbijana inšpekcijska odločba za tožnika ne more več imeti nikakršnih pravnih učinkov. Tožnik bi lahko vložil tožbo, s katero bi zahteval ugotovitev, da je bilo s sporno odločbo poseženo v njegove pravice in pravne koristi (ugotovitvena tožba) in bi za vložitev take tožbe izkazal legitimacijo oz. pravno korist (17. točka obrazložitve), vendar tega ni storil.

Prodajalna tobačnih izdelkov po 11. členu ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Tožeča stranka ne zatrjuje, da je šlo v obravnavanem primeru za pijače, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, zato je takšno oglaševanje pijač prepovedano, saj ne gre za izjeme po 15. členu ZZUZIS.

Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je šteti kot zaščitno blagovno znamko po določbi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI blagovno znamko, ki je že registrirana in ne le prijavljena.

Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov za zdravje ljudi. Zato je treba dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov razlagati restriktivno.

Zaradi splošne prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, ki jo določa 10. člen ZOUTI, je treba izjeme, ki jih zakon dopušča, restriktivno razlagati. Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu navedenega zakona je le prodajalna, katere dejavnost predstavlja prodaja tobačnih izdelkov kot njen bistveni del. Zato reklamiranje tobačnih izdelkov ni dopustno v vsaki prodajalni, ki prodaja te izdelke.

Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov potrebno razlagati restriktivno.

Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov potrebno razlagati restriktivno.

Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov potrebno razlagati restriktivno.

Nedovoljeno je vsako reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa, ki ni reklamirano glede na predmet na priboru za kajenje oz. izobeskih prodajaln tobačnih izdelkov.

Tudi prikazovanje logotipa in drugih znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na umetniških predmetih je potrebno šteti kot posredno reklamiranje.

Reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov je dovoljeno v podobi le zaščitene blagovne znamke ali logotipa in ni mogoča razlaga kot jo ponuja tožnik v tožbi, da to pomeni že od priznanja znamke dalje, ki se prične z vložitvijo pravilne prijave znamke pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Edina možna je razlaga, da postane blagovna znamka zaščitena po določilu ZOUTI šele z vpisom v ustrezen register po določilih ZIL-I.