VSL sklep I Cpg 1340/2011

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. 1. točki in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka M. F. M. dolžna plačati tožeči stranki 33.505,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve te tožbe 16. 03. 2004 dalje do plačila (I. 1. točka izreka), kar je tožeča stranka zahtevala zoper toženo stranko „več ali drugače (723,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 03. 2004 dalje)“, pa je zavrnilo (I. 2. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške 1.321,92 EUR in solidarno z B d.o.o. še 3.912,01 EUR v 15 dneh od vročitve sodne odločbe s pripadki (II. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da „pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno samo odloči o stvari tako, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne“. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka je odgovor na pritožbo vložila prepozno, zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena ZPP).

4Pritožba je utemeljena.

Dosedanji postopek

5Tožeča stranka je s tožbo od družbe P. d.o.o. zahtevala plačilo zneska 34.229,57 EUR. Ker je bila ta družba dne 05. 04. 2006 izbrisana iz sodnega registra, je sodišče prve stopnje na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) nadaljevalo postopek zoper njeno pravno naslednico, to je edino družbenico M. F. M. (tožena stranka). Ta je tožbenemu zahtevku ugovarjala in navajala, da (1) v času izbrisa družbe ni imela statusa družbenice, ker je poslovni delež prenesla ter (2) da ni bila nikoli aktivna družbenica.

6Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi prvič odločilo s sodbo z dne 23. 06. 2009 in tožbeni zahtevek zoper M. F. M. zavrnilo. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala, da je poslovni delež prenesla. Pritožbeno sodišče pa je na pritožbo tožeče stranke odločitev v tem delu ter glede odločitve o stroških postopka s sklepom I Cpg 776/2009 z dne 02. 03. 2010 (r. št. 93) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pojasnilo je, da predložena notarska zapisa SV 916/02 in SV 917/02 ne dokazujeta prenosa poslovnega deleža, tožena stranka pa kot edina družbenica izbrisane družbe ni predložila nobenega dokaza, da je svoj delež prodala.

7Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku zoper toženo stranko ugodilo. Navedlo je, da v prvem sojenju tožena stranka ni predložila ustreznega dokaza o prenosu poslovnega deleža. Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (priloga B13, enako B15), predložene po izdaji prve sodbe sodišča prve stopnje, pa zaradi pravil o prekluziji ni upoštevalo, saj tožena stranka pri zbiranju in predložitvi dokazov ni izkazala potrebne skrbnosti, niti ni izkazala, da to ni bila posledica njene krivde (prim. četrti in šesti odstavek 286. člena ZPP). Iz tega razloga je odsvojitev poslovnega deleža s strani tožene stranke štelo za nedokazano. Nadalje je ugotovilo, da je imela M. F. M. status aktivne družbenice, saj je bila v kritičnem času edina družbenica izbrisane družbe, kar pomeni, da ne more imeti pasivne vloge.

Razlogi za ugoditev pritožbi

8Odločilno pravno dejstvo je vprašanje, ali je tožena stranka veljavno prenesla svoj poslovni delež v izbrisani družbi in se s tem razbremenila odgovornosti po 27. členu ZFPPod. Iz izpiska sodnega registra je sicer razvidno, da je bila le ona družbenica izbrisane družbe (prim. prilogo A80). Vpis prenosa poslovnega deleža družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da ne predstavlja pogoja za prenos, saj je ta izvršen že s samo sklenitvijo pogodbe.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z vlogo dne 10. 09. 2009 (l. št. 243), torej po izdaji prve sodbe sodišča prve stopnje, predložila Pogodbo o prenosu poslovnega deleža SV 891/02 A z dne 10. 12. 2002 v notarskem zapisu, s katero je dokazovala prenos poslovnega deleža (priloga B13). Ponovno jo je vložila s prvo pripravljalno vlogo v ponovljenem postopku dne 09. 07. 2010 (priloga B15). Presojo sodišča prve stopnje, da Pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni mogoče upoštevati, ker je bila v spis vložena prepozno (prim. šesti odstavek 286. člena ZPP), pritožnik izpodbija s sklicevanjem na razveljavitveni sklep I Cpg 776/2009 z dne 02. 03. 2010 rekoč, da je tožena stranka že od začetka zatrjevala in dokazovala, da je delež v izbrisani družbi prenesla, zato gre pri sporni pogodbi le za predložitev dokaza po napotilu pritožbenega sodišča. Zato bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati.

10Drži, da je tožena stranka celoten postopek zatrjevala, da je poslovni delež v izbrisani družbi prenesla. Takšno dejstvo je tudi dokazovala z dvema notarskima zapisoma, in sicer z zapisom SV 916/02 (priloga B6), v katerem sta B. B. in J. S. vsak zase podala izjavo o prevzemu celotnega poslovnega deleža, ter z zapisom SV 917/02 (priloga B7), v katerem je bila vsebovana družbena pogodba med obema novima družbenikoma družbe P. d.o.o.. Sodišče prve stopnje je v prvotni odločitvi navedeni pogodbi v notarskem zapisu štelo za zadosten dokaz o prenosu poslovnega deleža tožene stranke. Šele pritožbeno sodišče je takšno dokazno oceno grajalo in opozorilo, da bi morala tožena stranka predložiti pogodbo o prenosu poslovnega deleža v notarski obliki.

11Določba 285. člena ZPP predpisuje, da predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Če sodišče z izvajanjem razjasnjevalne dolžnosti ne poskrbi za potrebna pojasnila v zvezi s spornim pravnim razmerjem, lahko to predstavlja poseg v pravico stranke do izjave. Sodišče je zato dolžno dati strankam pobudo, da ponudijo relevantne dokazne predloge (1).

12Iz tega sledi, da bi moralo sodišče prve stopnje že v prvem sojenju v okviru materialnega procesnega vodstva toženo stranko pozvati na predložitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (2). Tega ni storilo zato, ker je v prvem sojenju zavzelo stališče, da je prenos dokazan že s predloženima notarskima zapisoma med tretjima osebama. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti (drugi odstavek 362. člena ZPP). Interpretacija pravnega standarda „krivde“ mora omogočiti, da strankam v postopku ostane razumna možnost za uresničitev ustavne pravice do izjavljanja tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo (3). Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru torej toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz. Ker pa je šele pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu I Cpg 776/2009 z dne 02. 03. 2010 zavzelo stališče, da se prenos poslovnega deleža dokazuje le s pogodbo o takem prenosu, toženi stranki ni mogoče očitati premajhne skrbnosti, ker te pogodbe ni predložila že do konca prvega naroka za glavno obravnavo v prvem sojenju.

13Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožena stranka za predložitev tega dokaza prekludirana. S tem je storilo, kot izhaja iz pritožbenih navedb, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženi stranki z neupoštevanjem odločujočega dokaza za potrditev pravno relevantne trditve odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

14Glede na navedeno je pritožba utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. 1. točki izreka na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njeno naravo namreč z opravo procesnih dejanj ni moglo odpraviti samo, saj bi v konkretnem primeru pravno odločilno dejstvo prvič ugotavljalo šele na pritožbeni stopnji, da bi popolno ugotovilo dejansko stanje (prim. drugi odstavek 347. člena ZPP). Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije). V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati predloženo Pogodbo o prenosu poslovnega deleža in jo dokazno oceniti, nato pa o tožbenem zahtevku ponovno odločiti.

Odločitev o stroških postopka

15Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje v I. 1. točki izreka, je končni uspeh pravdnih strank še neznan. Zato je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) ter tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

16Odločitev o pritožbenih stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Prim. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2005, str. 589.

(2) Prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 152/2003 z dne 04. 03. 2004 in dr. Mile Dolenc, Od pasivne k aktivni vlogi sodnika v pravdnem postopku, Pravna praksa, 2007, št. 13-14.

(3) Prim. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2005, str. 598.