VSRS Sodba I Ips 11786/2009-60

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

A.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sodbo z dne 19. 4. 2011 spoznalo obsojenega N. K. za krivega storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in mu izreklo kazen 10 (deset) mesecev zapora. Obsojencu je v plačilo naložilo premoženjskopravne zahtevke oškodovancev (župnij B. in R. ter M. R.), s presežkom pa župniji napotilo na pravdo. Obsojenca je oprostilo povrnitve stroškov postopka. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 15. 12. 2011 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje; obsojenca pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik pravočasno dne 10. 4. 2012 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga 3. točke prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. V zahtevi navaja, da je sodišče prve stopnje prekršilo določbo 311. člena ZKP in obsojenčevo pravico do zagovora na glavni obravnavi. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi.

3Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo, podanem dne 17. 5. 2012, meni, da zahteva ni utemeljena. Isti razlog je zagovornik uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče je v točki 7 svoje odločbe pritrdilo navedbam v pritožbi o zatrjevani kršitvi postopka, vendar je ocenilo, da le-ta ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

B-1.

4Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe (v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati ne le kršitev, ampak tudi njen vpliv na to, da je odločba nezakonita).

5Na podlagi podatkov spisa Vrhovno sodišče tudi ugotavlja:

da je bila obtožba obsojencu osebno vročena dne 18. 12. 2009;

da je bila dne 9. 2. 2011 v navzočnosti obsojenca in njegovega zagovornika opravljena glavna obravnava, na kateri je obsojenec v zagovoru zanikal storitev kaznivega dejanja, in da je bila glavna obravnava zaradi izvedbe predlaganih dokazov preložena na 21. 3. 2011;

da se glavna obravnava dne 21. 3. 2011 zaradi odsotnosti obsojenca ni vršila, izven glavne obravnave je sodišče zaslišalo vabljeno pričo ter obravnavo preložilo na 19. 4. 2011;

da je obsojenčev zagovornik sodišče dne 22. 3. 2011 obvestil, da se obsojenec nahaja v priporu v Zaporih Novo mesto;

da iz zapisnika z glavne obravnave z dne 19. 4. 2011 (list. št. 124 do 128) izhaja, da se je zaradi spremenjenega senata glavna obravnava začela znova, da „stranke soglašajo, da se preberejo zapisniki o izvedenih dokazih na prejšnjih obravnavah“, da je predsednik senata zatem prebral listine, med drugim tudi zapisnik o glavni obravnavi na list. št. 82 do 89 (zapisnik z glavne obravnave dne 9. 2. 2011);

da je sodišče zavrnilo s strani obrambe na tej obravnavi predlagane dokaze (zaslišanje A. R. iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija, poizvedbe, ali so bili zavarovani sledovi stopal levega ali desnega čevlja);

da je državna tožilka na koncu glavne obravnave spremenila obtožnico in da obramba ni zahtevala časa za pripravo obrambe zaradi spremenjene obtožnice ter je sodišče zatem izreklo sodbo, s katero je obsojenca spoznalo za krivega.

B-2.

6Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker sodišče prve stopnje glavne obravnave dne 19. 4. 2011, ko je bila spremenjena sestava senata (sodnik porotnik) ni izvedlo skladno s 311. členom ZKP. Enako kršitev je zagovornik uveljavljal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.

7Po določbi prvega odstavka 311. člena ZKP se mora glavna obravnava, ki je bila preložena, začeti znova, če se je spremenila sestava senata; sme pa senat v takem primeru, po zaslišanju strank odločiti, da se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo izpovedbe prič in izvedencev, dane na prejšnji glavni obravnavi oziroma se prebere zapisnik o ogledu.

8V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 311. člena ZKP odločilo, da se zaradi spremembe sestave senata glavna obravnava dne 19. 4. 2011 začne znova. Pritrditi je navedbam zagovornika v zahtevi za varstvo zakonitosti, da pa potek te glavne obravnave, ki se je začela znova, ni bil skladen z določbami 321. člena ZKP (branje obtožnice) in 324. člena ZKP (zagovor obsojenca), ker iz zapisnika s te obravnave ne izhaja, da bi navzoča državna tožilka obtožnico prebrala in da bi obsojenec (ponovno) podal zagovor. Iz zapisnika izhaja, da je ob soglasju strank, da se preberejo zapisniki o izvedenih dokazih na prejšnjih obravnavah, predsednik senata sodišča prve stopnje prebral tudi zapisnik z glavne obravnave dne 9. 2. 2011 (ki je vseboval tudi zagovor obsojenca) in da stranke na prebrani zapisnik s te glavne obravnave niso imele pripomb. Ne izhaja pa iz zapisnika s te glavne obravnave, da bi obsojenec sploh želel na tej obravnavi ponovno podati zagovor, niti da bi tako zahtevo do konca glavne obravnave sodišču podal njegov na tej obravnavi navzoč zagovornik. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča podana v zahtevi obsojenčevega zagovornika uveljavljana kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker sodišče glavne obravnave dne 19. 4. 2011, ki jo je zaradi spremenjenega senata začelo znova, zatem ni vodilo skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku o začetku glavne obravnave. Navedena kršitev določb kazenskega postopka, katero Vrhovno sodišče presoja skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, pa na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe ni vplivala, niti tega v zahtevi za varstvo zakonitosti vložnik ni zatrjeval.

9Vrhovno sodišče tako ni ugotovilo kršitev zakona iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, zato je zahtevo obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

10Izrek o stroških postopka temelji na določilu 98. a člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Sodišče je obsojenca oprostilo plačila sodne takse kot stroška nastalem s tem izrednim pravnim sredstvom, saj bi bilo lahko s plačilom ogroženo vzdrževanje samega obsojenca in njegovih mladoletnih otrok, saj je obsojenec prejemnik socialne pomoči.