UPRS sodba II U 423/2011

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopni organ ugodilo pritožbi A.A. zoper sklep Upravne enote Murska Sobota, št. 330-3768/2010-3 z dne 21. 1. 2011 in ta sklep odpravilo ter odločilo, da se dovoli obnova postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote Murska Sobota, št. 330-2011/2001-15 (0411) z dne 26. 1. 2009, s katero je bil odobren pravni posel v upravni zadevi domika kmetijskih zemljišč in gozda 7/8 parc. št. 85/1, 86, 138, 139, 140/1, 140/2, 157, 159, 162, 212, 85/2, 85/3 ter del parc. št. 207/4 vse k.o. … in sicer v obsegu, da v postopek pritegne kot stranka A.A. Iz obrazložitve te odločbe in sklepa izhaja, da je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog A.A. za obnovo postopka v zgoraj navedeni upravni zadevi, ki se je zaključil z zgoraj navedeno dokončno odločbo Upravne enote Murska Sobota. Drugostopni organ je odločil, da je pritožba A.A. utemeljena. Po prvem odstavku 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je stranka v upravnem postopku vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Kdo so stranke v postopku odobritve pravnega posla, je določeno v drugem odstavku 22. člena Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), to pa so vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in pogodbene stranke. Drugostopni organ je ugotovil, da je A.A. lastnica nepremičnin, ki so predmet odobritve predmetnega pravnega posla, zato meni, da tožnica upravičeno zatrjuje, da bi morala biti pritegnjena v postopek odobritve pravnega posla.

Tožnik v tožbi navaja, da se s takšno odločitvijo ne more strinjati. Meni, da je imela A.A. možnost sodelovati v upravni zadevi, vendar pa tega ni storila, ker se je zanašala na to, da odobritev pravnega posla zaradi komasacijskega postopka ne bo mogoča. Tožnik je predmetne nepremičnine kupil na drugi javni dražbi, na kateri tožnica ni bila navzoča in ji je bil zapisnik posredovan po pošti. Tožnica je imela torej vse možnosti, da bi se postopka udeležila, vendar pa tega ni storila. Tožnik predlaga, da se odločba in sklep ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-26/2011/4 z dne 1. 8. 2011 kot nezakonita odpravita, v veljavi pa naj se zadrži sklep Upravne enote Murska Sobota, št. 330-3768/2010-3 z dne 21. 1. 2011. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Odgovor na tožbo sta v predmetni zadevi vložila A.A. in B.B. Oba menita, da je tožba neutemeljena. A.A. navaja, da v postopek ni bila pritegnjena kljub dejstvu, da je lastnica zemljišč, o katerih se je odločalo.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je tožnik kupil predmetno nepremično na javni dražbi v izvršilnem postopku, ki je bil uveden zoper dolžnico A.A. V primeru prodaje na javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, mora izvršilno sodišče v skladu s sedmim odstavkom 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno napotiti na upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Tudi prvi odstavek 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogi priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno.

Kupec predmetne nepremičnine, to je tožnik v obravnavanem upravnem sporu, je tako tudi storil in podal vlogo za odobritev pravnega posla. Upravna enota Murska Sobota je s sklepom in odločbo št. 330-2011/2001-15 (0411) z dne 26. 1. 2009 odločila, da se pravni posel o domiku kmetijskih zemljišč in gozda odobri. Ta odločba je bila vročena pooblaščencu kupca in B.B. Dne 20. 12. 2010 je A.A. vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je bila izdana odločba o odobritvi pravnega posla, na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Navaja, da v predmetni postopek ni bila pritegnjena kot stranka, niti ji izpodbijana odločba ni bila vročena in z njo ni bila seznanjena. Zatrjuje, da ima na podlagi 42. člena ZUP pravico biti v postopek pritegnjena kot stranka, za kar bi moral prvostopni organ na podlagi 44. člena ZUP skrbeti po uradni dolžnosti.

Kdo so stranke v postopku odobritve pravnega posla, določa drugi odstavek 22. člena ZKZ. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Vprašanja, kdo so stranke v postopku odobritve pravnega posla v primeru, ko gre za nakup kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na končani javni dražbi, ZKZ izrecno ne ureja, zato je treba o tem odločiti ob analogni uporabi tega določila, upoštevajoč tudi ostala določila ZKZ in ZIZ.

Prvostopni organ je odločitev o zavrženju vloge A.A. za obnovo postopka utemeljil na stališču, da A.A. v primeru domika ni stranka v postopku. Sodišče ugotavlja, da takšnemu stališču prvostopnega organa ni mogoče slediti, saj drugi odstavek 190. člena ZIZ izrecno določa, da se sklep o domiku razglasi na sodni deski in se vroči vsem, katerim je sodišče vročilo odredbo o prodaji ter kupcu, kar pomeni, da se ga v skladu s sedmim odstavkom 181. člena ZIZ vroči tudi dolžniku v predmetnem izvršilnem postopku. V obravnavani zadevi to pomeni A.A. A.A. je kot dolžnica stranka izvršilnega postopka, ki je sicer stekel na predlog upnika. Ker pa je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, je bila potrebna odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla se sicer opravi na podlagi določil ZKZ. Tudi sodišče se strinja z zaključkom drugostopnega organa, da je stranka v postopku odobritve upravnega posla tudi v primeru, ko gre za odobritev pravnega posla – nakupa nepremičnine na javni dražbi, tudi izvršilni dolžnik, ki je lastnik nepremičnine. Dolžnik je stranka izvršilnega postopka in kot tak udeležen pri vseh dejanjih, ki se vršijo v postopku, in prejemnik vseh odločb in odredb, ki jih izdaja sodišče. V primeru, ko gre za prodajo zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, tudi v obravnavanem primeru lastniku zemljišča treba priznati status stranke v postopku tudi v postopku odobritve pravnega posla.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnila.