VSRS Sklep G 11/2012, G 15/2012, G 16/2012

Postopki pod opr. št. G 11/2012, G 15/2012 in G 16/2012 se združijo v skupno obravnavo in odločitev. Vodilni je postopek pod opr. št. G 11/2012.

Tožbe se zavržejo.

Tožnice same trpijo svoje stroške postopka sodnega varstva.

Dosedanji potek postopka

1Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z uvodoma navedeno odločbo (priloga A2) z dnem njene dokončnosti zaradi ugotovljenega usklajenega delovanja družb in skupnega preseganja prevzemnega praga (I. točka izreka) tožnicam prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi A. d. d. (v nadaljevanju ciljni družbi), in sicer prvi tožnici iz 433.970 delnic z oznako X oziroma 1,22-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico, drugi tožnici iz 1.386 delnic z oznako X oziroma 0,004-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico, tretji tožnici iz 5,312.070 delnic z oznako X oziroma 14,99-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico, četrti tožnici iz 495.140 delnic z oznako X oziroma 1,39-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico in peti tožnici iz 3,493.030 delnic oziroma 9,86-odstotnega deleža teh delnic z glasovalno pravico, dokler vse skupaj, vključno s F. d. o. o., ali ena od njih v imenu in za račun vseh ali pa več od njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe ali dokler ne odtujijo delnic z oznako X, tako da prevzemnega praga ne dosegajo skupaj ali ena ali pa več od njih (II. točka izreka), medtem ko je ciljni družbi pod enakimi pogoji prepovedala uresničitev glasovalnih pravic navedenih družb (III. točka izreka).

2Tožnice so zoper navedeno odločbo začele postopek sodnega varstva po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), in sicer s tožbami pri Vrhovnem sodišču. Tožnice so navedeno odločbo izpodbijale iz razlogov iz prvih treh točk prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevale so njeno odpravo in povrnitev stroškov postopka. Prva tožnica je zahtevala še odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma izdajo (ureditvene) začasne odredbe.

3Toženka je na tožbe odgovorila. Predlagala je zavrnitev tožb prve in druge tožnice ter zahteve prve tožnice za izdajo začasne odredbe. Naknadno (s pripravljalnima vlogama z dne 4. 6. 2012) pa je toženka predlagala zavrženje tožb prve in druge tožnice, in sicer zaradi neizkazovanja pravnega interesa za nadaljevanje postopka glede na zakonsko spremembo višine prevzemnega praga. Zaradi neizkazovanja pravnega interesa je predlagala tudi zavrženje tožbe tretje do pete tožnice, podrejeno pa njeno zavrnitev.

4Vrhovno sodišče je prvi in drugi tožnici posredovalo pripravljalno vlogo toženke v vednost, vendar se nanjo (na njeno vsebino) nista odzvali. Na pravno naziranje toženke (o pomanjkanju pravnega interesa) pa se niso odzvale niti tretja do peta tožnica.

5Vrhovno sodišče je s sklepom G 11/2012-7 z dne 22. 5. 2012 zavrnilo zahtevo prve tožnice za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma za izdajo ureditvene začasne odredbe.

Združitev postopkov

6V postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije po Zakonu o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) se na podlagi drugega odstavka 506. člena ZTFI smiselno uporablja ZUS-1, če ni v ZTFI določeno drugače. Tako se uporablja tudi določba prvega odstavka 42. člena ZUS-1, na podlagi katere lahko sodišče s sklepom več (pri oddelku sodišča) odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavanje in odločanje. Ker tožnice izpodbijajo isto odločbo tožene stranke, je Vrhovno sodišče zaradi smotrnosti združilo postopke pod opr. št. G 11/2012, G 15/2012 in G 16/2012 v skupno obravnavo in odločanje, s tem, da je vodilni postopek tisti, ki nosi nižjo opravilno številko, to je G 11/2012 (I. točka izreka).

Nedovoljenost tožb na odpravo izpodbijane odločbe

7Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Sodišče namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti (dokončnega) upravnega akta, s katerim je kršena tožnikova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna korist. Če je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika, se tožba zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Pri tem pa ne zadošča le možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta.(1)

8Dne 26. 5. 2012 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1D)(2), ki je dotedanji prevzemni prag 25-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi nadomestil z novim prevzemnim pragom, to je 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Ker je iz izpodbijane odločbe razvidno, da so tožnice skupaj imetnice 27,474-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico izdajateljice A. d. d., se pokaže, da je obravnavani delež nižji od novega prevzemnega praga. Ker tožnice potemtakem ne presegajo veljavnega prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic. Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev glasovalnih pravic iz delnic X, katerih imetnice so.

9Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ki bi v tem postopku očitno zasledovala cilj saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic). Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, izpodbijana prepoved ne posega več v pravni položaj tožnic, zaradi česar (vsaj glede uresničevanja glasovalnih pravic) nimajo več pravnega interesa za ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe. Kakšnega drugega pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe pa tožnice niso navedle. Tožnice se namreč niso odzvale na pravna naziranja Agencije o pomanjkanju pravnega interesa za nadaljevanje postopka ter svojega morebitnega nadaljnjega ali novega pravnega interesa niso substancirale z navedbami o kakšni drugi prizadetosti svojih pravic ali pravnih koristi.(3) Sicer pa imajo tožnice (kljub izpodbijani odločbi Agencije) zakonsko predvideno možnost vložitve zahtevka za izdajo ugotovitvene odločbe, da prevzemnega praga sedaj ne dosegajo (več) (1. točka tretjega odstavka 64. člena ZPre-1).

10Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZTFI in ZUS-1) je Vrhovno sodišče skladno s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbe kot nedovoljene zavrglo (II. točka izreka), ne da bi vsebinsko odgovarjalo na tožbene navedbe.

11Ker je Vrhovno sodišče tožbe zavrglo, tožnice skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 same trpijo svoje stroške postopka (III. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Prim. obrazložitve sklepov Vrhovnega sodišča RS z dne 24. 1. 2006, G 4/2005 z dne 11. 9. 2007, G 15/2008 z dne 25. 5. 2010 in G 28/2011 z dne 25. 1. 2012.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 38/2012 z dne 25. 5. 2012.

Op. št. (3): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS G 15/2008 z dne 25. 5. 2010 in odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-181/09-15 z dne 10. 11. 2011.