VSL sodba I Cpg 850/2010

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, kakor tudi tožeča stranka svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 04. 2003 v 1. in 3. točki izreka za znesek 3.289,80 EUR z zakonskimi zamudnimi in za izvršilne stroške. Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 655,59 EUR.

2Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. V pritožbi je predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka spremenila tožbo z vlogo z dne 18. 11. 2008. Z navedeno vlogo je tožeča stranka zgolj uskladila svoj zahtevek glede na uradno spremembo nacionalne valute iz tolarjev v evre. To pa ni sprememba tožbe pač pa poprava le-te.

6Iz uvoda izpodbijane sodbe izhaja, da tožečo stranko sestavlja 97 etažnih lastnikov, ki so poimensko navedeni, zato je zmotno pritožbeno stališče, da tožeča stranka z navedbo „da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki: etažni lastniki objekta X, Ljubljana, ki ga zastopa zakoniti zastopnik ...“ vtožuje dajatev v korist neobstoječe osebe. To pa pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče odločalo mimo tožbenega zahtevka, saj je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji navedla, konkretne etažne lastnike objekta X, Ljubljana, v korist katerih se glasi vtoževana terjatev.

7Predmetni spor predstavlja spor majhne vrednosti glede na določbe 495. člena ZPP. V postopku na prvi stopnji je sodišče prve stopnje dejansko dopustilo, da sta stranki vložili več vlog kot to predvidevajo določbe 452. člena ZPP. Vendar navedena relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni vplivala na pravilnost odločitve, saj se te vloge nanašajo na popravo imen določenih etažnih lastnikov, ki sestavljajo tožečo stranko. Poprava očitnih napak v imenih pa je vedno dopustna (1. odst. 332. člena ZPP).

8Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dopustilo, da je tožeče stranka popravila svoj naziv z navedbo konkretnih imen fizičnih in pravnih oseb, ki so etažni lastniki objekta X, Ljubljana. Glede na nasprotovanje tožene stranke je tudi pravilno dopustilo, da je tožeča stranka odpravila določene pomote pri zapisu imen posameznih etažnih lastnikov. Pritožbeno zatrjevanje, da je tožeča stranka tako spremenila tožbo glede določenih etažnih lastnikov ne drži, saj s pavšalnimi trditvami, da ni šlo za tiskarsko pomoto, ni izpodbila drugačnega stališča sodišča prve stopnje.

9Nepreizkusljive pa so pritožbene trditve, da je med etažnimi lastniki, ki sestavljajo tožečo stranko navedenih cela vrsta neobstoječih fizičnih in pravnih oseb, saj ni konkretno navedla katere naj bi bile te osebe.

10Dejstvo, da sta kot etažna lastnika nepravilno poimenovane pravne osebe Javni stanovanjski sklad M. in K. ni pomembno, saj tudi v tem primeru gre za očitno pomoto v nazivu, ki jo je mogoče kadar koli popraviti. Zato pritožbene trditve v to smer ni mogoče upoštevati.

11Enako velja za pritožbeno trditev, da ne obstoji družba T. d.o.o., saj tožena stranka hkrati sama ugotavlja, da pa obstaja družba s skrajšano firmo T. d.o.o.

12Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da iz 5. člena Najemne pogodbe (A2) v povezavi z uvodom le-te, v kateri je navedeno, da so najemodajalec etažni lastniki, ki jih zastopa upravnik podjetje T. d.o.o. izhaja, da mora tožena stranka mesečno plačevati najemnino na podlagi računov, ki jih za lastnike izda upravnik (T. d.o.o.). Glede na to pa dejstvo, da je v 5. členu navedeno, da bo najemodajalec izstavljal račune, ni mogoče šteti kot nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini 5. člena najemne pogodbe.

13S pritožbeno trditvijo, da tožeča stranka ni izkazala, da jo je upravičen zastopati T. d.o.o., kot upravnik pa napada drugačen dejanski zaključek sodišča prve stopnje kar v postopku spora majhne vrednosti ni dopustno (1. odst. 458. člena ZPP).

14Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje (353. člena ZPP).

15Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka s trditvami v odgovoru na pritožbo ni pripomogla odločitvi tega sodišča, zaradi česar je odločilo, da sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).