VSM sodba I Cp 1357/2011

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča VL 41120/2008 z dne 1. 7. 2008 v naložitvenem in stroškovnem delu ostane v veljavi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča druge stopnje plačati 84,00 EUR pravdnih stroškov na transakcijski račun rezervnega sklada pri P. Maribor d.d. – S. d.o.o., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 7. 2008, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo 80,58 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo toženi stranki povrniti 272,91 EUR pravdnih stroškov. Obrazložilo je, da so tožniki etažni lastniki, ki uveljavljajo plačilo iz naslova dolga tožene stranke do rezervnega sklada, vendar tožbenega zahtevka niso oblikovali tako, da mora tožena stranka denarno terjatev plačati v korist in na račun rezervnega sklada. Tožena stranka drugim etažnim lastnikom iz naslova rezervnega sklada ničesar ne dolguje, zato je tožbeni zahtevek kot nesklepčen zavrnilo.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pritožila iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da S. d.o.o. kot upravnik večstanovanjske stavbe v skladu s četrtim odstavkom 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002) zastopa etažne lastnike in upravlja z rezervnim skladom, ki je skupno premoženje etažnih lastnikov. V skladu z drugim odstavkom 42. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003) vodi transakcijski račun za rezervni sklad in knjigovodsko ločeno evidenco za večstanovanjsko stavbo. Rezervni sklad nima lastne subjektivitete, zato je bil tožbeni zahtevek pravilno oblikovan.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev. Strinja se s sodiščem prve stopnje, da mora tožeča stranka zahtevek oblikovati tako, da plačilo zahteva na račun rezervnega sklada. Neplačnik v rezervni sklad drugim etažnim lastnikom ničesar ne dolguje.

4Pritožba je utemeljena.

5Ne drži obrazložitev sodišča prve stopnje, da so tožniki s tožbenim zahtevkom zahtevali plačilo na svoj račun, namesto na račun rezervnega sklada. Tega niti tožena stranka ni trdila, pač pa se je stališču prvega sodišča pridružila šele v odgovoru na pritožbo. Sodni postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga je v imenu navedenih etažnih lastnikov vložil upravnik večstanovanjske stavbe, kar je v skladu s 5. alinejo četrtega odstavka 118. člena SPZ. V predlogu je navedel račun za nakazilo izterjevanega zneska – transakcijski račun št...., kar je isti račun, ki ga je upravnik navedel v verodostojni listini iz šestega odstavka 119. člena SPZ – pozivu toženi stranki za plačilo neplačanega prispevka v rezervni sklad. Plačilo na transakcijski račun upravnika večstanovanjske stavbe je veljavna izpolnitev obveznosti etažnega lastnika iz naslova prispevka v rezervni sklad. Zadošča, da etažni lastniki od neplačnika zahtevajo plačilo na transakcijski račun upravnika in ni potreben dodatek, da zahtevajo plačilo v rezervni sklad. Upravnik po določbah drugega odstavka 119. člena SPZ in prvega odstavka 42. člena SZ vodi sredstva rezervnega sklada na posebnem računu. Če izvaja vplačila etažnih lastnikov preko svojega transakcijskega računa, mora po tretjem odstavku 42. člena SZ najkasneje v roku 10 dni od vplačila posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na transakcijski račun rezervnega sklada. Razporeditev sredstev po namenu njihovega plačila je torej obveznost upravnika.

6Tožeča stranka je postavila sklepčen tožbeni zahtevek iz naslova neplačanega prispevka tožene stranke v rezervni sklad. Tudi za pravdne stroške je zahtevek oblikovala tako, da se plačajo na transakcijski račun rezervnega sklada. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča o nesklepčnem tožbenem zahtevku ni presodilo vseh listin v sodnem spisu, ki jih je uporabilo v skladu z dokaznim sklepom in so jih pravdne stranke imele možnost obravnavati. Drugih dokazov ni bilo. Pritožbeno sodišče v skladu s 3. alinejo 358. člena, v zvezi s 442. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa je presodilo te listine in v zadevi meritorno odločilo.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so tožniki etažni lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi, S. d.o.o. pa je upravnik. Slednje je dokazano s potrdilom Mestne uprave Mestne občine. Kasnejši spremembi oznake odgovornosti in sedeža S. ne vplivata na istovetnost navedenega največjega upravnika večstanovanjskih stavb v Mariboru.

8Tožena stranka ni zatrjevala, da je poravnala obravnavane prispevke v rezervni sklad večstanovanjske stavbe. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi, vloženi po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pravočasno podala potrebne trditve in predlagala dokaze. Toženkina kupna pogodba z dne 16. 12. 1992 je bila predložena upravniku, kot tudi njena prodajna pogodba, dne 18. 1. 2006, v kateri je priznavala, da je lastnica stanovanja št. 10 v III. nadstropju stanovanjske stavbe. Zato tožena stranka nima prav, da bi tožeča stranka samo z izpiskom iz zemljiške knjige lahko dokazovala njeno lastništvo. Zanikala je vse povprek. Tudi letnico izgradnje stavbe in pravilnost izračuna mesečnega prispevka v rezervni sklad (13,43 EUR), ne da bi navedla, kaj bi bilo po njenem pravilno. Upoštevati je potrebno pravočasno predložene geodetske podatke in upravnikov izračun prispevkov v rezervni sklad, ki se enako računa za vse etažne lastnike, od katerih po pregledu vplačil in dolgov samo tožena stranka dolguje celotni znesek. Za vtoževano obdobje od julija 2005 do decembra 2005 je to 80,58 EUR, z zapadlostjo 24. oziroma 25. v tekočem mesecu in z 27,25 EUR zamudnih obresti do 18. 6. 2008. Tožeča stranka je predložila tudi vsakomesečne opomine toženi stranki in končni poziv za plačilo neplačanega prispevka z dne 13. 3. 2008, ki jih je pošiljala na stalno prebivališče tožene stranke. Tožena stranka ni izkazala nobenih okoliščin za sklepanje, da teh opominov ni prejela. Vsekakor je tožeča stranka v pravdnem postopku dokazala dolg tožene stranke iz naslova prispevka v rezervni sklad, ki ga je bila dolžna plačevati po določbah 119. člena SPZ.

9Z listinami je dokazan dolg tožene stranke do rezervnega sklada v višini 80,58 EUR glavnice in 27,25 EUR zamudnih obresti od zapadlosti mesečnih zneskov do 18. 6. 2008. Od 19. 6. 2008 dalje do plačila dolguje zakonske zamudne obresti od glavnice 80,58 EUR, kot ji je bilo naloženo v plačilo z dajatvenim delom sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Utemeljeno ji je bilo naloženo tudi plačilo stroškov izdaje sklepa o izvršbi 68,00 EUR. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke ugodilo in s pravilno uporabo materialnega prava ter po oceni dodatnih listin sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dajatveni in stroškovni del sklepa o izvršbi obdržalo v veljavi (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi inzavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, v zvezi s tretjim odstavkom 436. člena ZPP). Tožeča stranka je upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov 28,00 EUR za materialne izdatke na prvi stopnji in stroškov pritožbe v višini 5,00 EUR materialnih izdatkov in 51,00 EUR sodne takse za pritožbo.