VSRS Sklep X Ips 495/2010

I. Reviziji državnega pravobranilstva in tožene stranke se zavržeta.
II. Zahtevi državnega pravobranilstva in tožene stranke za izdajo začasne odredbe se zavržeta.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo sklep Urada RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju UIL) z dne 30. 12. 2009, ter zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je UIL zavrnil zahtevo tožeče stranke za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja Zavodu AIPA za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic za primer ....

2Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da mora UIL v primeru, ko sta dve zainteresirani osebi podali vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje hkrati (oziroma, ko je druga pravna oseba podala vlogo kasneje, vendar pa o prvi še ni bilo odločeno) in se ta vsaj v enem delu nanaša na iste pravice in iste imetnike pravic, o obeh vlogah obligatorno odločiti v enem postopku, v katerem vsaki od oseb prizna položaj aktivne stranke v postopku, in v katerem nato izda dovoljenje tisti, ki izkaže, da bi lahko zagotovila učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje predmetnih avtorskih pravic in da bi na podlagi pogodb z avtorji upravljala obsežnejši repertoar varovanih del. Določb ZASP ni mogoče razlagati tako, da pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic filmskih producentov za primer ... drugi pravni osebi, tožeča stranka nima, kljub temu, da je tudi sama zaprosila za izdajo prav takšnega dovoljenja.

3Zoper navedeno sodbo je po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 vložilo revizijo državno pravobranilstvo in po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 tožena stranka (v nadaljevanju revidenta). Oba Vrhovnemu sodišču predlagata, da njuno revizijo dovoli, ji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbo tožeče stranke zavrne in potrdi sklep UIL, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču. Hkrati z revizijama vlagata tudi zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo državnega pravobranilstva navaja, da se strinja s to revizijo in dodaja, kar je že navedla v svoji v reviziji.

K I. točki izreka:

5Reviziji nista dovoljeni.

6Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

7V obravnavani zadevi je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral ta organ izdati nov upravni akt v 30-dneh od dneva, ko je prejel sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče.

8Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti o pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1.

9Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšna odločitev predstavlja že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 353/2004, X Ips 299/2007, X Ips 1175/2006, X Ips 248/2010, X Ips 493/2010).

10Nedovoljeni reviziji je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11Revidenta sta v revizijah predlagala tudi izdajo začasnih odredb na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom zavrglo revidentovi reviziji, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je revidentovi zahtevi za izdajo začasnih odredb zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1.