VSRS Sodba VIII Ips 138/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 14. 1. 2008 in 25. 4. 2008, da se tožnici kot invalidu III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu od 20. 12. 2007 dalje prizna tudi pravica do nadomestila za invalidnost ter da naj ji tožena stranka od tega datuma izplača nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila tožnici kot invalidu III. kategorije od 7. 10. 2004 priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Z odločbo tožene stranke z dne 29. 11. 2007 je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno od 1. 11. 2007 dalje. Z odločbo tožene stranke z dne 15. 1. 2008 ji je bila priznana pravica do delne invalidske pokojnine v višini 122,97 EUR na mesec od 20. 12. 2007 dalje. Tedaj ji je ugasnila pravica do nadomestila iz naslova invalidnosti, delo na drugem delovnem mestu pa je bilo upoštevano pri višji odmeri invalidske pokojnine po določbi 1. alineje tretjega odstavka 93. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji).

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima za čas, ko ne dela, pravico do delne invalidske pokojnine, za čas opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu pa ima tudi pravico do nadomestila za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1. Zato se ne izključujeta prejemanje delne invalidske pokojnine (93. člen ZPIZ-1) in nadomestila za invalidnost (94. člen ZPIZ-1). Tožnica je delala na drugem delovnem mestu na podlagi pravice do premestitve in pri tem prejemala nadomestilo za invalidnost, zato delo na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od polnega ne predstavlja spremembe invalidnosti po 163. členu ZPIZ-1, ki bi terjalo spremembo priznane pravice.

4Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali se pravica do nadomestila za invalidnost zaradi dela na drugem delovnem mestu (92. člen v zvezi s 94. členom ZPIZ-1) in pravica do delne invalidske pokojnine zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega izključujeta ali pa se lahko priznata istočasno. Pravica do premestitve iz 91. člena ZPIZ-1 je določena za invalide III. kategorije v dveh primerih: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Pravica do nadomestila iz invalidnosti iz 92. v povezavi s 94. členom ZPIZ-1, ki je predvidena za primere iz 91. člena ZPIZ-1, tako pripada invalidom III. kategorije z zmanjšano delovno zmožnostjo za manj kot 50 % oziroma z zmožnostjo dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom – vendar na drugem delovnem mestu od trenutnega. Tretji dejanski stan za ugotovitev invalidnosti III. kategorije po 3. alineja drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po katerem je zavarovanec nezmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja delo s krajšim delovnim časom, pa je podlaga za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine in dela s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s 93. členom ZPIZ-1.

8Tožnici je bilo po priznanju pravice do premestitve in invalidskega nadomestila slednje pravilno ukinjeno z začetkom dela s krajšim delovnim časom in prejemanjem delne invalidske pokojnine zaradi pridobitve nove pravice po 93. členu ZPIZ-1. Ta onemogoča hkratno uživanje pravice do delne invalidske pokojnine in pravice do nadomestila za invalidnost. Določbi 93. in 94. člena ZPIZ-1 se že pri opredelitvi primerov, v katerih zavarovancu pripada ena ali druga pravica, izključujeta. V prvi alineji tretjega odstavka 93. člena ZPIZ-1 je določeno, da se odmerjena invalidska pokojnina (po višini glede na dolžino delovnega časa) po drugem odstavku istega člena poveča za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato premeščen na drugo delovno mesto. Tožena stranka je prejšnjo prerazporeditev z omejitvami upoštevala kot premestitev po prvi alineji tretjega odstavka 93. člena ZPIZ-1 in odmerjeno pokojnino povečala za 30 %. Delo na drugem delovnem mesto je torej vsebovano v tej določbi, zato ni podlage za hkratno izplačevanje nadomestila po 92. členu ZPIZ-1, ki je sicer določeno za delo na drugem delovnem mestu kot posledica invalidnosti. Sprememba invalidnosti, ki je povzročila prenehanje pravice do nadomestila (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), pa je v nezmožnosti opravljanja dela s polnim delovnim časom, ki je povzročilo pridobitev pravice do dela s krajšim delovnim časom in delne invalidske pokojnine.

9Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.