VSL sklep I Cp 776/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzdržalo v celoti v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Trbovljah pod opr. št. Dn. št. 635/2010 z dne 17. 03. 2010.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje H. F. zaradi kršitev postopkovnih določb Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter zaradi napačne uporabe materialnih določb ZZK-1 in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter se zadeva vrne v postopek ponovnega odločanja, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep z dne 17. 03. 2010 ugodi, z.k. predlog Občine T. pa zavrže. Navaja, da ob nacionalizaciji v letu 1959 in tudi kasneje parceli št. 448/3 in 448/4 k.o. T. nista bili izvzeti iz posesti, kar pomeni, da zanju niso nastopili lastninski učinki nacionalizacije. Iz tega razloga ni bila ne na državo, ne na lokalno skupnost prenesena pravica uporabe. Na to kaže tudi dejstvo, da se je Občina T. vpisala kot lastnica šele leta 2010, čeprav je bil Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) sprejet že leta 1997. Takšen vpis je Občina T. predlagala v slabi veri, saj je že leta 1997 izdala pisno soglasje, da se lahko pravni prednik pritožnice J. F. vpiše kot nosilec pravice uporabe obeh parcel, ker mu je takšno pravico občina izrecno priznala v isti izjavi. O. T. bi lahko vložila uspešen in pravno perfekten zemljiškoknjižni predlog samo, če bi predloženi listini (nacionalizacijski odločbi iz leta 1959) predložila še pravnomočno odločbo o izvzetju parcel št. 448/3 in 448/4 k.o. T. iz posesti in njunem prehodu v razpolago konkretnemu nosilcu takšne pravice, t.j. občine same. Ker takšne odločbe ni predložila, je bil njen z.k. predlog pravno invaliden in ni izpolnjeval pogojev za vpis v zemljiško knjigo, zlasti ne z vidika 39. in 40. člena ZZK-1, kot tudi ne z vidika podzakonskega akta, to je pravilnika, ki ureja pogoje vpisa v zemljiško knjigo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, pritožbeno sodišče prav tako sprejema vse razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev. Nepremičnine, na katerih ima pravico uporabe občina ali mesto, postanejo lastnina preoblikovane občine ali mesta (1. odstavek 5. člena ZLNDL). V primeru, da je pravica uporabe na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi v korist občine ali mesta, se vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi po uradni dolžnosti (3. odstavek 5. člena ZLNDL). Skladno z načelom formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, vsebovanem v 124. členu ZZK-1, zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče tudi ne ugotavlja materialnih, temveč le formalne pogoje za vpis pravice v zemljiško knjigo, pogoji za vpis, določeni v 148. členu ZZK-1, pa so bili izpolnjeni. Ker je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana v korist Občine T., je bilo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dolžno vpisati lastninsko pravico v njeno korist, sledeč določbi 3. odstavka 5. člena ZLNDL. Pritožbene navedbe, da je Občina T. v slabi veri predlagala vpis in da bi morala nacionalizacijski odločbi iz leta 1959 priložiti še odločbo o izvzetju spornih parcel iz posesti prejšnjega lastnika, so neutemeljene, saj je bil vpis lastninske pravice v korist Občine T. izveden po uradni dolžnosti in ne na predlog. Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.

5Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, poleg tega pa pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).